3. študentski babiški forum več kot uspel

Študenti babištva so na 3. študentskem babiškem forumu, ki so ga organizirali 31.5.2016 na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, z izbrano temo “Porod na domu” zadeli žebljico na glavico.

Prvo predavanje doc.dr. Irene Rožman, univ. dipl. etn. in soc. je predstavil njen mož ginekolog porodničar asist. Aleš Pišek, dr. med. spec. gin. in porod., ki mi ga je bilo v veliko veselje kar 2x poslušati. Gospa Irena je izredna ženska, napisala je odlične članke, pod njenimi rokami pa je nastala tudi knjiga “Peč se je podrla – kultura rojstva na Slovenskem podeželju v 20. stoletju”.

V njenem predavanju je bil tudi citat iz angleške literature, kakšna je razlika v značaju samostojne vs. babice, ki dela v porodnišnici.

“Značaj dela samostojne babice: Njen delovnik je fleksibilen, časovno neopredeljen in prilagojen potrebam porodnice. Za žensko skrbi že v nosečnosti, pozna njene potrebe, želje, zdravstveno stanje, družinske razmere itn.

Značaj babice, ki dela v porodnišnici:delavnik je določen, njeno delo je bolj rutinsko kot delo babice, ki pomaga ženski roditi doma, dela neposredno pod nadzorom zdravnika oz. po njegovih navodilih, porodnice ne pozna, hkrati pomaga več porodnicam.”

Na enem od slajdov je bil tudi moto terenskih babic, ki pa velja pravzaprav za vse babice, pa je tega v bolnišničnem okolju običajno (pre)malo … ali iz strani osebja ali iz strani porodnic: “Potrpežljivost, potrpežljivost in še enkrat potrpežljivost.” Porod potrebuje svoj čas, da se odvije kot mu je zadano, babica pa mora ob patologiji to prepoznati in ustrezno odreagirati.

Špela Urbanc in njen partner sta nam predstavila njihovo porodno zgodbo – zakaj sta se za drugi porod odločila, da bosta rodila doma in kaj je bilo tako drugače kot prvič. Njihovo zgodbo si lahko pogledate TUKAJ.

Samostojna babica Jasna Gumze, dipl. bab. nam je predstavila njeno delo. Torej delo samostojne babice, ki dela v Sloveniji. Kdaj in kako potekajo njeni obiski, kaj obsegajo. Želi, da jo ženske kontaktirajo po 12t nosečnosti, ki je obdobje dobrega počutja. Načeloma opravi 2 obiska. V obdobju obremenitve 3 in v obdobju priprave na porod 4 obiske. Sledijo še porod in poporodni obiski. Izpostavila je željo, da se tudi v Slovenijo zakonodaja uredi tako ,da bi lahko babica, ki je prisostvovala pri porodu tudi prijavila otroka in da bi lahko opravila presejalne teste. Njena spletna stran:  http://babicajasna.si/kontakt/

Dobri predpogoji za porod

” Prvorodnica (ženska, ki rodi prvič):

  • Od 36 tedna naprej se otrok spusti v spodnji uterini segment, glavica vstavljena v medenični vhod.
  • V 10. lunarnem mesecu zapolni vodilni plodov del zgornji del medenične votline do polovice.
  • Vzdolžna lega.
  • Glavica obrnjena h križnici. Je sklonjena 1/a ali 2/a položaj.
  • Maternični vrat centriran.
  • Temenski šiv poševno.

Mnogorodnica (ženska, ki je že vsaj 1x rodila):

  • Otrok v indeferentni drži (ni flektiran), visoko. V medenico pride šele s predpopadki ali porodnimi popadki.
  • Vzdolžna lega (ne pomeni le glavične vstave).
  • 1. ali 2. položaj ploda.
  • Maternični vrat nekoliko odprt, porcija krajša, širša, ne izgine popolnoma..
  • Temenski šiv prečno (glavica še ni sklonjena).”

asist. Aleš Pišek, dr. med. spec. gin. in porod.  je nato predstavil svoje predavanje. Izpostavila bi določene dele predavanja. Kot prvo značajske lastnosti samostojnih babic v primerjavi z babicami zaposlenimi v porodnišnici. Prosi mdrage ženske, natančno preberite … In o tem razmislite, še posebej ko se odločite roditi v porodnišnicah kjer je veliko porodov.

Njegovo osebno mišljenje: “Središčna oseba poroda je ženska, ki rojeva. Zdravstveni delavci smo njeni sopotniki. Dolžni smo jo spoštovati kot osebnost in upoštevati njene odločitve, potrebe in želje. Smo njeni svetovalci, pomočniki in izvajalci medicinskih postopkov, za katere se med porodom izkaže, da so potrebni in se z njimi porodnica strinja. Za izvajanje slednjih imamo potrebno strokovno znanje in dostop do medicinske tehnologije.”

Pišek izpostavlja tudi “Modrost skupinskega dela”, ki se ga nekoliko dotakne kasneje tudi Zala:

“Babice:

  • So neposredno prisotne pri porodnici in slednji stojijo ob strani ves čas poroda (moj dodatek je: čeprav mogoče ne more biti ves čas fizično ob nje!).
  • Nadzoruje potek poroda in zaznajo morebitna odstopanja od normale.
  • V primeru odstopanj ukrepajo skupaj  z zdravnikom.
  • Če odstopanj ni, pomagajo porodnici pri porajanju otroka in skrbi zanj.

Zdravniki:

  • Predstavimo porodnici in spremljevalcem sebe in sodelavke.
  • Ob sprejemu v porodnišnico pregledamo porodnico on dokumentacijo o poteku nosečnosti. Povprašamo jo tudi glede njenih želja in načrtov. Glede na vse to se skupaj z babico dogovorimo s porodnico o poteku poroda (Je res tako ?!).
  • Ji čestitamo po porodu (če vse teče tako, smo tudi babice najbolj zadovoljne, da je šlo vse tekoče). “

Pomembno je tudi, da je izpostavil “Kaj vpliva na stališča porodničarjev” in nenazadnje tudi na babice, ki so dolgo v bolnišničnem sistemu:

” Zgodovinski spomini: zgodovinski spomin je pomemben dejavnik, ki nam omogoča objektivno primerjati sedanje stanje s preteklostjo in nam pomaga razumeti dejavnike, ki so tekom razvoja pripeljali do sedaj uveljavljene porodniške prakse.

Osebne izkušnje: Porodničarji, ki delamo v porodnišnicah nabiramo izkušnje od prvega dne pa vse dokler ne odidemo v pokoj. Srečamo se tudi s tragičnimi dogodki kot so smrt porodnice in/ali otroka, doživimo olajšanje, ko nam uspe preprečiti najhujše. Ob tem se zavemo, kako malo je treba, da se zgodi nepričakovano.”

Maternalna umrljivost je zagotovo eden od pokazateljev kakovosti. Razmerje najboljši:najslabši je 2054(Sudan) :2 (Estonija) na 100 000 živorojenih otrok, za leto 2010 (VIR: CIA World Factbook,link)

VARNOST PORODA: “Ko govorimo o varnosti in prednostih poroda doma, velja poudariti, da se pri nas pogovarjamo o porodu doma v okoljih,  kjer je na voljo dostop do medicinskega znanja in tehnologije ter so komunikacije in transport urejene. Zgodovinskega spomina, da se med porodom lahko kaj zaplete, ni več in vsak neugoden izid prizadeti starši praviloma pripišejo zdravniški napaki.

Glede na to, da se dandanes dojemajo nosečnice in partnerji, pa so tudi širša javnost neugoden izid poroda kot popolnoma nesprejemljiv in nemogoč, iščemo medicinski strokovni delavci pot, da bi možnost neugodnega izida čim bolj približali ničli.”

Veliko pomembnih stvari je Pišek povedal v svojem predavanju. Vsekakor vredno izpostaviti tudi “Kelih zadnje večerje vsemogočnih študij” katerega povzetek je, vsaka študija nam lahko da rezultat, ki si ga želimo prikazati. Torej: ” Znanstvene študije so dobri služabniki, a slabi gospodarji” pravi Pišek. “Kadar so znanstveno metodološko ustrezno izpeljane, nam pomagajo pri medsebojni primerjavi postopkov, izbiri najbolj ustreznega in spremljanju njegove uspešnosti. Ko pa od njih pričakujemo, da bodo namesto nas opravile to izbiro, ali pa želimo videti le tisto, kar ustreza našim predstavam, pa pogosto postanejo same sebi namen.

“V okolju, kjer ugodne razmere glede komunikacije, transporta in dostopa do medicinskega znanja in tehnologije omogočajo, da lahko dosežemo ustrezno in primerljivo varnost poroda v domačem okolju, se zdi pravica do izbire kraja poroda mnogim logična in sama po sebi umevna.”

” Glede poroda doma je naloga medicinske stroke, tako babiške kot zdravniške, da opredeli strokovna merila za tak porod v okviru lastnih zakonsko opredeljenih pristojnosti. Ko so strokovna merila jasna, pa je naloga zdravstvene politike, da odloči, ali bo zagotovila take razmere, da bo tak porod mogoče izpeljati po opredeljenih strokovnih merilih. Pričakujemo pa lahko, da ta proces glede na zahtevnost in velika pričakovanja ne bo ne kratek, ne enostaven.”

Svoje mnenje si moramo ustvariti tudi o tem članku: Načrtovan porod na domu: pregledni članek (Takač, Serdinšek, 2016)

Strokovno izobraževalni svet in Upravni odbor Združenja za perinatalno medicino Slovenije je glede poroda na domu decembra 2015 sprejela skupno mnenje:

“Dokler v Sloveniji ne bo zadoščeno vsem pogojem za relativno varen porod doma pri nosečnicah z majhnim tveganjem, je vsakršen porod doma tvegano za zdravje in življenje ženske in novorojenčka, kar se je v preteklih letih tudi izkazalo.

Namesto uvajanja poroda doma kot prvi ukrep približevanja željam nosečnic bi bilo bolje uvesti najprej babiško vodenje normalnega poroda, babiški oddelek ali babiško hišo (moj dodatek: JA TE PA DAJMO!!). Strokovni podlagi za babiško vodenje normalne nosečnosti in babiški porod oziroma vodenje normalnega poroda sta bili že sprejeti s strani Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo Ministrstva za zdravje RS v obliki klinične poti z ustreznimi dokumenti. Ministrstvo za zdravje pa bi moralo predlagati in izpeljati ustrezne pravne podlage za izvajanje babiškega vodenja normalne nosečnosti in normalnega poroda. Na ta način bi babice pridobile ustrezno praktično znanje in veščine s tem pa tudi možnost vodenja poroda doma pod sprejetimi varnimi pogoji. Babica bi za samostojno vodenje poroda doma morala samostojno voditi med 100 do 150 porodov na leto. Samo z vodenjem porodov doma v Sloveniji to ni možno. Zato bi lahko vodile porod doma babice, ki bi sicer bile delno zaposlene tudi na babiških oddelkih ali v babiški hiši. V Sloveniji je 14 porodnišnic, med katerimi bi se lahko katera opredelila tudi za babiški oddelek ali babiško hišo. Ministrstvo za zdravje RS bi v ta namen moralo narediti analize, razgovore s porodnišnicami in strokovnimi združenji ter najti s porodnišnicami skupno rešitev.”

Napisano je po mojem mnenju zelo pozitivno in realno, pa vendar je interes? Jaz sem takoj za.

Andrej Vojnovič, univ. dipl. prav. je spregovoril o zakonodaji. Babica, ki uspešno zaključi šolanje sme voditi porod na domu. Vsekakor je bila največja cvetka zakona o prijavi otroka oz. preverjanju identitete matere:

WP_20160531_020

Rosemarie Franc, dipl. bab. je predstavila predavanje Anite Prelec,  dipl. m. s., MSc (UK), ki je predstavila delovanje delovne skupine za novih usmeritev za načrtovan porod doma. Delovno skupino sestavljajo:

  • Rosemarie Franc, dipl. bab.
  • Doc. dr. Ana Plona Mivšek, dipl. bab.
  • Anita Prelec, dipl. m.s., Msc (UK)
  • viš. pred. Teja Škodič Zakšek, dipl. ing. rad., dipl. bab., MSc (UK)
  • Andrej Vojnovič, univ. dipl. prav.

Tukaj je bilo največ obreganj na določilo, da samostojna babica na domu ne sme uporabljati zdravil. Vendar moramo vedeti, da dokument ni nekaj stalnega, da se bo v bodoče revidiral in dograjeval. V prvi vrsti pa je cilj delovne skupine, da se sploh sprejme. Načrtujejo se dodatno izobraževanje babic v Sloveniji za načrtovan porod doma skupaj s supervizorko, dodelala se bodo izobraževanja za babice iz področja farmakologije in neonatologije. Dokument je napisan in usklajen z RSK jem in Združenjem za perinatalno medicino, čakajo pa še odgovor iz MZ.

Dokument je sestavljen iz:

  • Uvod
  • Z dokazi podprta babiška praksa
  • Regulacija in zakonodaja v Sloveniji
  • Dejavniki tveganja za zaplete med porodom
  • Okoljski kriteriji za načrtovan porod doma
  • Osnovna oprema, pripomočki, material
  • Prijava rojstva
  • Vodenje dokumentacije o porodu
  • Premestitev v porodnišnico in vzroki za premestitev
  • Obravnava otročnice in novorojenčka v domačem okolju

Sledilo je še eno meni zelo ljubo predavanje, ki ga je imela Zala Pušnik, dipl. bab., ki dela na Koroškem v Avstriji kot samostojna babica pri porodih na domu. Sama o drugačnem delovanju (v bolnišničnem okolju) nikoli ni razmišljala. Po končanem študiju Ruščine in medijskih komunikacij  se je odločila še za študij babištva. Po končani visoki šoli za babištvo v Celovcu, je opravila potrebo prakso (1 leto) z mentorico, ki je prav tako samostojna babica, bila je njena asistenca. Preko tega se je učila in usposabljala za samostojno delo. Sama tudi poučuje na visoki šoli za babištvo v Celovcu, izobražuje mlade babice v praksi, v njihovem učnem programu pa je za vsako študentko obvezna praksa pri samostojni babici, da vidijo kako poteka njihovo delo, četudi se bodo nato zaposlile v kliničnem okolju.  Povedala je kako napačno sliko imamo ljudje o samostojnih babicah, npr. koliko ji dejansko ostane od enega poroda, ki stane npr. 2500 EUR, sem pa sodijo vsi preventivni pregledi v nosečnosti, porod in poporodni obiski, ki se zaključijo po 1m, ko sta mati in novorojenček tudi nekako pripravljena zapustiti svoje gnezdo. Po porodu sama tudi prijavi rojstvo, opravi presejalne teste, svetuje o dojenju in vse potrebno kar spada v poporodno obdobje. Pediatri pri njih pridejo otroka pogledati na dom, nekateri opravljajo tudi UZ. To je način življenja, na voljo si 24/7 in res moraš imeti ob sebi partnerja in družino, ki to razume. Je mati štirih otrok. Pravi tudi, da pri porodu, ki se začne doma, konča v porodnišnici, babice “potegnemo krajšo”. In ko se porod, ki se je začel v porodnišnici spontano konča s carskim rezom, tudi takrat mi potegnemo krajšo. Morda sem preslišala, vendar se mi je na Zalinem predavanju prvič zdelo res pomembno, da je izpostavila, da v vsem skupaj ne gre za nas, babice in zdravnike. Kdo ima prav in kdo ne. Gre za ženske in novorojence. In zaradi tega moramo najti kompromise, predvsem pa ustrezno komunikacijo, da bomo lahko stvari izpeljevali na visokem nivoju varnosti in kakovosti.  Pri njih imajo tako vsaj 1 letno sestanke in srečanja s predstojniki klinik, da usklajujejo morebitne zaplete, nesporazume, da lahko tako vsi nemoteno delujejo, obravnava pa je kakovostna in varna. Zalina spletna stran: http://www.zala-hebamme.at

Porodna fotografija: Adriana Aleksić (Mesec majje bila tudi uradna fotografinja foruma. Povedala nam je, kako se je pravzaprav zapletla s porodi, kako opravlja svoje delo, kaj je pri tem pomembno. Njene fotografije in videi me vedno znova prevzamejo.

 

HVALA!

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.