5. ŠTUDENTSKI BABIŠKI FORUM – Izzivi poporodnega obdobja (2018)

Študenti babištva Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani so peto leto zapored, v sklopu mednarodnega dneva babic (ki je 5.5.), organizirali “Študentski babiški forum”. Vsako leto izberejo aktualno in nekoliko perečo temo. Letos so forum namenili “Izzivom poporodnega obdobja”.

Vedno bolj pogumno in glasneje v ospredje pronica želja po kontinuirani babiški skrbi, ki si jo babice vsekakor želimo, saj je to tista obravnava, ki je najboljša za žensko, otroke, družino in nenazadnje za kvalitetno in varno babiško obravnavo. To pomeni spremljanje (zdrave) ženske v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju, saj smo babice sedaj omejene bolj kot ne le na porodne sobe, čeprav z izobrazbo in podeljeno licenco pridobimo kompetence, ki nam omogočajo veliko več. Kompetence najdete naštete nižje v prispevku.

Torej to kar moramo spremeniti v Sloveniji je, da se babice tudi v praksi vključijo v pet preventivnih sistematičnih pregledov v nosečnosti (v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti), ki so navedeni v “Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni“ in v patronažno varstvo. Predvsem pa v patronažnem varstvu začeti omenjati tudi babiško nego in babico, saj je babica najboljša izbira za oskrbo nosečnice, porodnice, otročnice, novorojenčka,  ne le zdravstveno nego in medicinsko sestro.

Patronažno varstvo (v ndaljevanju PV)  temelji na principih primarnega zdravstvenega varstva in deluje v smislu celovite zdravstvene nege za zdrave in bolne posameznike in družine na njihovih domovih, ter za skupnosti iz vidika enotnosti preventive, kurative in socialne obravnave.PV je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 23/05 – prečiščeno besedilo, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 100/05 – prečiščeno besedilo). Patronažno zdravstveno nego lahko opravlja medicinska sestra z višjo ali visoko izobrazbo, kot samostojno dejavnost (koncesijo), vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva. PV se organizira 24 ur na dan in vse dneve v letu.

Področja dela v PV so:

    • zdravstveno – socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti,
    • zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu,
    • zdravstvena nega bolnika na domu (Šušterič et al., 2007).Preventivno patronažno zdravstveno varstvo obsega:
  • šest patronažnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti in dva dodatna obiska pri slepih in invalidnih materah;
  • patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu;
  • dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 5 do 25 let, če so ti v domači oskrbi;
  • patronažni obisk pri nosečnici;
  • dva patronažna obiska pri otročnici;
  • dva patronažna obiska zavarovane osebe, stare nad 25 let:bolniki, ki imajo aktivno tuberkulozo, bolniki, ki imajo mišične in živčno – mišične bolezni, paraplegiki in tetraplegiki, bolniki, ki imajo multiplo sklerozo, cerebralno paralizo, osebe z motnjami v razvoju, invalidi, bolniki, ki imajo kronične bolezni, osebe, stare nad 65 let;
  • programirana zdravstvena vzgoja v družini, lokalni skupnosti in v skupinah (Šušterič et al., 2007).

Novorojenček je obravnavan v roku 24. ur (najhitreje naslednji dan) po odpustu iz porodnišnice, do 28. dneva starosti. Dojenček je obravnavan od 1. meseca starosti do 12. meseca starosti v 4. – 5. mesecu, 7. – 8. mesecu in 10. -11. mesecu. Novorojenček in dojenček je obravnavan iz vidika patronažne zdravstvene nege s poudarki na ustrezni negi in vzgoji.

Vir1

Na forumu so gostili 8 različnih in zanimivih govornikov, ki so se na različne načine dotikali izzivov poporodnega obdobja. Poglejmo:

KOMPETENCE BABIC V PATRONAŽI

Anita Prelec, dipl. m. S., MSc (UK)

V okviru kompetenc babica samostojno dela če ima:

  • pridobljeno ustrezno izobrazbo (strokovni naslov),
  • pridobljen poklic na podlagi opravljenjega pripravništva in strokovngea izpita (naziv poklicne kvalifikacije) + diploma,
  • vpis v register in ima podeljeno veljavno licenco

Poseben dodaten pogoj je USTREZNA STROKOVNA USPOSOBLJENOST.

Direktiva 2005/36/ES in direktiva 2013/55/EU. Direktivi imata zgodovinsko vrednost, saj so bili takrat poklici prvič definirani – torej kdo je babica v EU . Dvignili sta zahtevano raven izobrazbe za babice (in tudi MS) v vseh državah članicah EU. Izboljšali so se tudi standardi, oskrba je postala varnejša in kakovostnejša.Direktivi določata: pogoje predhodnega izobraževanja (zaključeno 12 letno splošno izobraževanje), pogoje glede trajanja študija (tri leta šolanja ali 4600 ur izobraževanja (ECTS)), obseg teoretičnega usposabljanja (vsaj 1/3 celotnega usposabljanja), obseg kliničnega usposabljanja (vsaj ½ celotnega usposabljanja).

Reguliranih je 34 poklicev zdravstvenih delavcev, saj pogoje za opravljanje poklica določa Zakon o zdravstveni dejavnosti oz. podzakonski akt »Seznam poklicev zdravstvenih delavcev«, ki je bil sprejet z “Odredbo o seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti.

Regulacija babiške nege (in zdravstvene nege) je namenjena predvsem uporabnikom naše skrbi (v babiški negi torej ženske, nosečnice, porodnice, otročnice, novorojenčki, otroci in nenazadnje družine). Ščiti jih pred tveganjem nestrokovnega in neakakovostnega izvajanja dejavnosti. Kakovostno in varno izvajanje dejavnosti se zagotavlja: z vspostavitvijo srokovnih smernic, standardov, priporočil; z določitvijo poklicnih aktivnosti in kompetenc ; z regulacijo zdr. delavcev (ustrezna izobrazba/poklicna kvvalifikacija, vpis v register, imajo licenco, omogočajo izbris iz registra/odvzem licence).

KOMPETENČNI OKVIR EFN – KOMPETENCE ICM (iz leta 2015) – Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi

kompetence-babice

Problematika magistric zdravstvene nege je, da nimajo bazične izobrazbe diplomirane medicinske sestre (in obratno). Torej je to težava diplomiranih babic z magisterijem iz zdravstvene nege za izvajanje polivalence v patronažnem zdravstvenem varstvu in zato jim ni mogoče podeliti licence za samostojno opravljanje dela v ZDRAVSTVENI negi (torej imajo pa licenco za opravljanje babiške nege in vse zgoraj naštešte kompetence).

Prelčeva dobro izpostavi, da sta babica in medicinska sestra v skladu z Direktivo RAZLIČNA poklica, z različnimi poklicnimi kompetencami in se lahko le na posameznih ožjih strokovnih področjih njuno delo v določeni meri prepleta (daje primer babiške in zdravstvene nege novorojenčka).  Na koncu je  predstavila pobude za spremembe, ki smo jih bili vsi zelo veseli, tako babice kot medicinske sestre:

Potrebe nosečnice, otročnice, novorojenčka in mlade družine najboljše zadovoli babica. In tako je  interes,da babica skrbi v patronažnem varstvu za otročnico in novorojenca do dopolnjenega 6. tedna starosti in opravlja preventivne obiske nosečnic. 

Dodatni obisk dipl. babic – razširitev pravic, saj so to ranljive skupine; dodatna testiranja za duševno zdravje; pozna potrebe mlade družine, ker je strokovno usposobljena in ima kompetence.

BABICA V PATRONAŽNI SLUŽBI

Mojca Petek, dipl. bab. (ZD Idrija)

v ZD Idrija so iz monovalence prešli v polivalenco, saj je bila obremenitev samo dveh zaposlenih babic za vse babiške obiske prevelika. Predavateljica se dotakne nekoliko zgodovine dela babic ter vsebino patronažnih obiskov pri nosečnici, otorčnici in novorojenčku.

Zgodovina babic na domu: pomoč babic pri porodu –> pred 2. sv. vojno obiski babic do 9 dni po porodu –>vedno več porodov je v porodnišnicah  in s tem babica postaja socialno usmerjena zdravstvena  delavka –> pomoč v posvetovalnicah za nosečnice in patronažnim sestram –>po ustanovitvi centra za polivalentno patronažo (1954), se spreminja kadrovska sestava, babica se umikajo višjim MS, ki so lahko zadostile vsem kurativnim in preventivnim potrebam.

*glej kompetence zgoraj –> Diplomirana babica lahko omenjene dejavnosti izvaja tudi na domu pacienta (Pravilnik o minimalnih pogojih usposobljenosti in pridobljenih pravic za poklice zdravnik, zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica in magister farmacije, 2017. Uradni list RS, št. 4)

Preventivni obiski v PV so:

  • obisk novorojenčka, 2 obiska otročnice, 6 obiskov dojenčka ( 4 novorojenčka in 2 dojenčka) vprvem letu starosti in še dva dodatna obiska dojenčkom sleših in invalidnih mater,
  • obisk nosečnice po 32. t nosečnosti,
  • obisk novorojenčka v roku 24 ur ob odpustu iz porodnišnice,
  • obisk novorojenčka 1 teden,
  • obisk novorojenčka 2. teden,
  • obisk novorojenčka 3. teden,
  • obisk otročnice do 6t po porodu.

*OBISK NOSEČNICE po 32. tednu nosečnosti (vzpostavitev zaupnega odnosa z otročnico).

S prevetivnim obiskom na domu babica (oz. medicinska sestra):

  • Spozna nosečnico in socialno zdravstvene  razmere v družini.
  • Spremlja normalen potek nosečnisti in jo seznanijo z vsemi spremembami in aktivnostmi (za kar smo prej rekli da je kompetentna in najboljša izbira babica).
  • Nosečnice  obravnavajo v smilsu krepitve in ohranitve zdravja ter prepečevanje bolezni.

Nosečnico na prevetivnem patronažnem obisku seznani s/z:

  • Telesnimi in čistvenimi spremembami.
  • Higienskim režimom, prehrano, gibanjem.
  • Posedicami razvad.
  • Motiviranjem za dojenje.
  • Seznanitev z začetkom in potekom poroda, tehnikami dihanja.
  • Seznanitev z nevarnimi znaki v nosečnosti.
  • Štetje plodovih gibov.
  • Svetuje opremo za novorojenčka.
  • Pravicami, ki jih uveljavljajo na CSD.
  • Priprava torbe za v porodnišnico.
  • Spodbudi patrnerja za prisotnost pri porodu.
  • Duševne stiske po porodu (torej te informacije bi naj dobile ženske tudi npr. na pripravah na porod. Za organizacijo in izvajanje le teh so ponovno izobražene in  kompetentne babice). 

*OBISKI NOVOROJENČKA

4 preventivni obiski v obdobju novorojenčka (babiški obiski); Prvi obisk  bi se naj izvedel v 24.ur po odpustu iz porodnišnice (tudi ob nedeljah, praznikih..) nato  v 1. tednu, v 2. tednu in v 3. tednu, ter 2 preventivna obiska dojenčka v starosti 4.-5. mesecev in 10.-11. mesecev. Problem nekaterih ZD-jev je, da niso obveščeni o odpustu ženske iz porodnišnice (oz. jih ženska sama ne pokliče).

Zdravstvena vzgoja in svetovanje, ki (bi) jo (naj) babice (oz. medicinske sestre) izvajajo na terenu obsega:

  • Dojenje.
  • Oprema za novorojenčka, primerne miroklime.
  • Čustvena in psihična podpora.
  • Zdrav način življenja.
  • Nega novorojenčka.
  • Kopanje novorojenčka.
  • Prikaz nege popka.
  • Izbira osebnega pediatra novorojenčka.
  • Podpora staršem pri vključevanju otroka v skupnosti.

Patronažna babica (oz. medicinska sestra) pri novorojenčku opazuje:

  • Fizični pregled novorojenčka
  • Rokovanje
  • Nega novorojenčka in pomoč pri negi
  • Kopanje novorojenčka
  • Spremembe kože
  • Zdr nega popka
  • Izločanje urina in blata
  • Zlatenica
  • Ocena otrokovega obnašanja
  • Ocena otokovih potreb
  • Dojenje in novorojenčka napredek na telesni teži

*OBISK OTROČNICE

2 obiska otorčnice do 6.t po porodu

Zdravstvena vzgoja in svetovanje obsega:

  • Čustveno in psihično podporo s strani družine.
  • Pomen izražanja čustev med družinskimi člani.
  • Varno okolje.
  • Spremljanje izločanje otročnice.
  • Zdrava prehrana in zadosten vnos tekočine.
  • Trening za krepitev mišic medeničnega dna (v nadaljevanju MMD).
  • Spanje in počitek, spremenjen dnevni in nočni ritem.
  • Telesna dejavnost po porodu.
  • Obisk pri ginekologu.
  • Spolno življenje in kontracepcija po porodu.
  • Krepitev samopodobe otročnice.

Ohranjanje in krepitev duševnega zdravja:

  • opolnomočenje otročnice,
  • psihofizično počutje,
  • krepitev samozavesti.

Pregled otročnice obsega:

  • Merjenje in kontrola vitalnih funkcij.
  • Kontrola čišče.
  • Kontrola rane na presredku ali  po carskem rezu in odstranitev šivov/sponk.
  • Kontrola krčenja maternice.
  • Kontrola/opazovanje ožilja na nogah.
  • Kontrola dojk in bradavic.
  • Kontrola uriniranja, odvajanje blata, hemeroidov.
  • Spremljanje dojenja in pomoč pri dojenju.
  • Izvedba presejalnega testa za poporodno depresijo (EPDS vprašalnik) 4-6t po porodu

S tem vidimo, da patronažni obisk nosečnice, otročnice in novorojenčka ne more trajati le 20 min. 

Trenutne razmere v patronažnem varstvu so takšne, da se danes  izvaja polivalenca, kar ostaja odprto vprašanje tudi na Zbornici zvezi (in ker v Zbornico zvezo spada tudi Seksija babic, res računamo na njih!). Namreč mnenje Sekcije PMS ni naklonjeno zaposlovanju babic v PV in izvajanju monovalentnega PV. Babice smo pri zaposlovanju tako omejene na izvajanje obporodnega varstva (čeprav smo že prej govorili o kompetencah in usposobljenosti babic), večina preventivnih patronažnih obiskov se izvede na račun otročnice in novorojenčka, problem staranja prebivalstva, veliko ZN..

POLIVALENCA VS. MONOVALENCA

32659592_1043288402492172_810985818003865600_o

DOJENJE

asist. Tita Stanek Zidarič, dipl. bab., MSc (UK), IBCLC, pred.

Na forumu sem bila vesela predavanja kolegice, saj je realno predstavila, da je že samo svetovanje o dojenju tako kompleksno, da ena oseba res ne more pokrivati nosečnice, otročnice, novorojenčka, starostnika, umirajočega na vseh področjih dovolj kvalitetno. In da patronažni obisk nosečnice in kasneje otročnice in novorojenčka časovno ne moremo enačiti z ostalimi obiski npr. ob oskrbi rane.

Priporočila in prednosti dojenja so jasne in dobro poznane, pa vendar nas skrbi statistika iz raziskave HRAST (IVZ, 2009): Podatki raziskave kažejo, da je v porodnišnici vzpostavljalo dojenje 99,4 % mamic. V tretjem mesecu je dojilo 78,4 % mamic (izključno je dojila malce manj kot polovica mater, to je 48,5 %), v šestem mesecu pa 61,5 %. V šestem mesecu je izključno dojilo le še 0,6 % mamic. V raziskavo so zajeli večino mamic, ki so rodile v Ljubljanski porodnišnici v oktobru 2009.

Da bi ženske svojo odločitev za dojenje lahko uresničevale potrebujejo: utrezne iformacije, pomoč in podporo.

Zgodnje poporodno obdobje – do 9. dneva, v kateem se začnejo glavne spremembe: krčenje maternice (involucijski procesi), procesi celjenja, nastop laktacije in njeno vzdrževanje, vzpostavljanje ovarijske aktivnosti – hormonska stanja. Pozno poporodno obdobje .do 42. dneva v katerem gre  v glavnem za prilagajanje na živnjenje z dojenčkom, uravnovešanje hormonskega stanja.

Dojenja ne omejujemo ne po časovnih razmikih med dvema dojenjema ne poa trajanju posameznega podoja.

Svetovanje! Tukaj nastopijo številne pasti, saj o dojenju svetujejo  babice, babice PMS, PMS, MS v porodnišnici, MS v otroškem dispanzerju, pediater, ginekolog , doula, mama, tašča, sestra, babica, prijateljica, sestra, sosed, FB, forum in drugi. Želimo si POENOTENJE informacij različnih strokovnjakov, ki svetujejo o dojenju in kontinuriano oskrbo (kar sta predlagali tudi predhodnici na forumu).

V zdravstvu se potrebuje tudi več IBCLC svetovalcev (International Board Certified Lactation Colsultant – mednarodni pooblaščeni svetovalci za laktacijo).  Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Svetovalci za dojenje se ne ukvarjajo samo z dojenjem, ampak tudi s kakanjem, spanjem, duševnim zdravjem in drugim, kar je predavateljica predstavila s primeri iz prakse, s katereimi se srečuje.  Zato še enkrat poudarjamo, da babiški obiski ne morejo biti časovno omejeni. Včasih lahko trajajo tudi 2 uri, saj šele po nekem naključju, ko z mamo preživiš več časa, se odkrijejo težave, stiske. In babice drugače obravnavamo ženske kot MS.

Iz publike se je pojavila zaskrbljenost PB oz. PMS, saj so  v dilemi kako svetovati glede dojenja, glede na izbranega pediatra, saj se ne strinjajo vedno glede svetovanja o dojenju, pridobivanju na teži in drugo. Zato tukaj še bolj pride v ospredje sporočilo predavateljice, da je izredno pomembno sodelovanje, pa ne le B in MS. 

IZKUŠNJE MAMICE

Maja Tomc

Tudi letos smo lahko prisluhnili izkušnji mamice. Torej nekoga, ki načeloma ne pozna stanja slovenskega babištva in razmer, zakaj je nekaj tako kot je in ne drugače. 

Predvsem je izpostavila pri sebi, da je imela drugčna pričakovanja od realnosti; že sam porod ni bil takšen mačji kašelj, nato pa so nastopile tudi težave z dojenjem. V veliko pomoč ji je bilo znanje o ročnem brizganju mleka, s čemer si je še posebej na začetku zelo pomagala. Otrok se ni pristavil, s tem je stimuliara dojke, da je mleko začelo nastajati in si za vsako hranjenje stiskala mleko, ki ga je nato otrok polizal iz dojke. Kljub temu, da je v porodnišnici prosila za pomoč, ustrezne pomoči ni dobila. Svetovali so ji uporabo nastavkov, pristavljanje še vedo ni bilo pravilno, imela je ragade in bolečine.

Težave z dojenjem so se doma nadaljevale. Doma je za pomoč prosila PMS, ki ji je svetovala uporabo črpalke. Tukaj je bila vesela, da je PMS predlagala to možnost in ne mlečne formule, saj je bilo mleka dovolj. In to mleko je bilo nekako potrebno spraviti iz dojke, da ne bi  prišlo do mastitisa – ki ga je na žalost potem tudi dobila. Poudarila je, da mame pričakujejo pomoč, če zanjo prosijo. PMS jo je spodbujala, da si mleko črpa in otroka hrani  s vojim mlekom po seklenički (2 tedna) za kar ji je bila zelo hvaležna. V tem času so se bradavice toliko zacelile, da je ponovno začela z dojenjem in se sedaj dojita že 7m. A čisto brez napora ne gre.

S prebiranjem literature in iskanjem rešitev je nato sama ugotovila tudi, da imata z otrokom težave z dojenjem tudi zaradi priraščenega jezička.

Tudi kar se tiče nege novorojenčka, oskrba ni bila ustrezna. V porodnišnici so ji 1. dan pokazali nego otroka in ji povedali, da bo drugi dan negovala sama,  nadzirala pa bo MS. Seveda se to ni realiziralo, pomoč je poiskala tudi pri mamici v sobi, ki je imela doma že enega otroka. PMS je k nje prišla komaj 5. dan, ker so vmes bili prazniki. Prav tako je nihče ni opozoril na uratne kristale, ki so lahko prisotni prve dni pri porodu med uriniranjem novorojenca.

Menim da je nerealno pričakovati, da bo pri polnem oddelku MS z vsako mamo izvajala jutranjo nego. Zato bi tukaj pri predaji infrmacij pri kazanju nege morali povedati mamam realno, da naj dobro gledajo in poslušajo kako se izvaja jutranja nega, saj bodo jutri že umivale same. Če pa bodo imele kakšno pomoč pa seveda lahko pokličejo. Ampak pri 30 ženskah in novorojenčkih na oddelku in 3-4 MS ni realno pričakovati, da bodo lahko MS z vsako mamo pri jutranji negi, če vemo, da mame svoje otroke negujejo počasneje (npr. cca 40 min). Vendar to tej mamici ni nihče povedal, predstavil, zato so bila pričakovanja drugačna. Kar je razumljivo. 

POPORODNI ZAPLETI PRI ŽENSKAH

doc. dr. Miha Lučovnik, dr. med., spec. gin. in por.

Zapleti: 85% žensk ima v prvih 8 tednih po porodu vsaj eno zdravstveno težavo: bolečine v predelu presredka, težave z dojenjem, okužba, krvavitev. Pri vsaj 3% je potrebna rehospitalizacija (Glazener CM et al. BJOG 1995; 102: 282-7).

V Ljubljanski porodnišnici (predavatelj skoraj zagotovo trdi, da je tako tudi drugje) so vzrok povratka po vaginalnem porodu težave z dojkami, po carskem rezu pa težave z rano na prvem mestu, ostalo enako kot pri vaginalnem porodu.

TABELA: Zbornik perinatalnih rezultatov (NPIS neuporaben za poporodno obdobje) govori druge rezultate.

32595184_1043289909158688_6526398119909785600_oPri carskem rezu se ne pojavi več dehiscenc (torej je kirurška tehnika dobra), več pa je hematomov v rani. Namreč po letu 2012 je porodniška praksa takšna, da dobijo vse ženske po carskem rezu nizkomolekularni heparin, posledično je zaradi tega več hematomov. In nekdo bi lahko rekel, zakaj ga potem ne ukinemo. Če pogledamo naprej je globoka venska tromboza 5. razlog za  maternalno smrt. In ko to dvoje postavimo na tehtico bi verjetno vsi raje izbrali hematom.

Primer: 33 letna prvorodnica, 1 teden po porodu, vročina 38,3 stopinje Celzija, suh kašelj. Družinski zdravnik jo napoti k pulmologu, ki ji predpiše antibiotik Amoksiklav (pljučnica). Kašelj vztraja, 3 tedne po porodu nenadoma izgubi zavest in umre. Obdukcija pokaže vzrok smrti: pljučna embolija. In zato je tveganje za hematom ob uporabi nizkomolekularneg heparina “manjše zlo”. 

32588538_1043290935825252_7617787337463824384_o

Kar je bolj zaskrbljujoče je to, da je glavni vzrok maternale smrti med letoma 2002-2014, samomor (NIJZ, 2016). O duševnem zdravju so govorile že prejšnje govornice. Omenili smo že tudi  EPDS vprašalnik, tudi pri poslušnju izkušnje mamice smo lahko zasledili stisko, v kateri se je ženska, zaradi neustrezne podpore in svetovanja znašla. In poporodna depresija je pomemben zaplet po porodu. Pojavnost simptomov poporodne depresije v Sloveniji je približno 21% (vsaka peta ženska). Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na trajanje epizode, je trajanje depresije pred pričetkom ustreznega zdravljenja (Gavin Ni. Obstet Gynecol. 2005, Podvornik N. Zdr. Varst 2015, Koprivnik P. Med Razgl 2005). 

Predavatelj izpostavi še nekaj zelo pomembnega. Dokler v Ameriki zvezdnice niso izpostavile, da imajo težave z duševnim zdravjem oz. poporodno depresijo, se je o tem še manj govorilo (Down Came the Rain: My Journey Through Postpartum Depression; Brooke Shields). Morda, če bi tudi naše estradnice izpostavile, da so se tudi same znašle v stiski, bi ženske težavo lažje prepoznale in si jo priznale, ter pravočasno ukrepale in poiskale pomoč.

Še enkrat predavatelj predstavi pomembnost presejanja. Whooleyevi vprašanji, ki sta učinkoviti za namen presejanja:

  1. Ali ste se v zadnjem mesecu pogosto počutili potrto, depresivno ali brezupno?
  2. Ali ste v zadnjem mesecu pogosto počeli stvari brez pravega zanimanja ali zadovljstva?

Če je na vsaj eno vprašanje odgovor da, je žensko potrebno napotiti k kliničnemu psihologu ali psihiatru <a diagnostično oceno in ustrezno terapevtsko pomoč!

Tudi sam vidi bistvo v reševanju poporodnih težav v ustrezni KOMUNIKACIJI.

FIZIČNO OKREVANJE ŽENSKE PO PORODU

viš. pred. mag. Darija Šćepanović, viš. fiziot.

Po porodu pri ženski potekajo številne spremembe: hormonske, hematološke, mišično skeletne. Glej “Telesna dejavnost v nosečnosti” – NIjZ 2016

TEŽAVA

VZROK

POMOČ

Krči v mišicah

–       Edemi

–       Slaba prekrvavitev

–       Pritisk na živec

–       Pomanjkanje kalcija, magnezija

–       Raztezanje

–       Rahla masaža

–       Vaje za cirkulacijo

–       Hitra hoja

Sindrom karpalnega kanala

–       Edemi rok

–       Pritisk na živec

–       Hlajenje

–       Dvig rok ob počitku

–       Vaje za zapestje in roke

–       Opornica za roke

Hemeroidi

–       Zaprtje

–       Pritisk povečane maternice na črevesje

–       Trening MMD

–       Hlajenje

–       Pravilni položaj pri odvajanju

–       Izogibati se zaprtju in napenjanju (primerna prehrana, zadosten vnos tekočin)

Varice (krčne žile)

–       Hipotonija in razširjenost ven

–       Povečan volumen krvi

–       Pritisk maternice na vene v medenici

–       Izogibati se predolgemu sedenju in stoji

–       Dvig nog, ko ležite in sedite

–       Vaje za cirkulacijo

–       Elastične nogavice, povoji

Predavateljica se je pri predavanju osredotočila na mišično skeletne:

  1. Razmik preme trebušne mišice,  66% (patološki razmik) – 100%

Domnevajo da do tega pride zaradi: hormona relaksina, estorgenov, progesterona, mehaničnega pritiska (na lineo albo, to je vezivno tkivo in trebušne mišice zaradi rastoče maternice), prirojene slabosti vezivnega tkiva, močnih trebušnih mišic že pred porodom. Fiziološki razmik he manjši ali enak 2 cm oz.dveh prstov, čezmerni pa naj bi bil tisti, ki je večji kot 2 cm.

Ne popravi se sama od sebe do kona puerperija, lahko je prisotna še 5-8 tednov po porodu pri 36-80% žensk. Pri nekaterih še 12 tednov po porodu. Okrevanje po porodu je individualno. Fizioterapevti ženske naučijo, kako si med posameznimi vajami znajo same preveriti, ali je ta vaja, glede na test dobra za njih ali lahko vpliva na poslabšanje njenega stanja.

Osnova za okrevanje so vaje za stabilizacijo trupa (linea alba mora biti stabilna), nato začnejo z vajami pri katerih se krajša rektus abdominis,  po potrebi se uporablja trebušni pas. Da se stanje normalizira je potrebno tudi do 1 leto vaj (ali več, opozarja ponovno na inidvidualnost).

Vprašanje iz publike je bilo, ali pritisk na fundus vpliva na razmik preme trebušne mišice. Predavateljica je odgovorila, da sistematični pregledi omenjajo, da pristik na fundus vpliva na diastazo stramnične zrasti.

  1. Urinska inkontinenca, 23-67%; po porodu ima do 1/3 žensk težave z uhajanjem urina

Vzrok: sam porod ima za posledico laksnost medeničnega dna, lahko pride do poškodbe presredka (spontan ali epiziotomija) –  s tem je okvarjena podpora mišisam medeničnega dna (MMD). Raztezanje medeničnega tkiva lahko med porodom okvari živce, mišice in vezivno tkivo. Mišice si treningom (torej vajami) lahko opomorejo, prav tako živci.  Med tem ko vezivno tkivo ne (potrebna je kirurška sanacija). Te okvare vplivajo na sposobnost zapiralke sečnice, da se skrči in učinkovito skrči kot odgovor na poln mehur. Pri rupturah je okrevanje dolgotajnejše. Če se medenično dno odtrga od stene medenice lahko kasneje v življenju pride do prolapsa medeničnih organov.

Okrevanje je odvisno od poškodb presredka, kakšna je bila poškodba presredka (spontana ali epiziotomija), moči mišic medeničnega dna. Potreben je vsaj pol letni trening mišic medeničnega dna, da mišice natreniramo.  Na video posnetkih nam je pokazala, kaj se dogaja z MMD pri kašljanju. Zato je nujno, da MMD pred napori (kihanje, kaščjanje, dvigovanje bremen, poskoki..) stisnemo. In zato je zelo pomembno, da ima ženska dobro utrjene MMD, če se ukvarja tekom.

  1. Bolečine v medeničnem obroču (to ni bolečina v križu),

»Hormon relaksin mehča vezi medeničnega obroča, zato so bolj raztegljive. Brez tega porod po naravni poti ne bi bil mogoč. Sklepi pa so zaradi relaksina tudi bolj gibljivi in nestabilni ter zato bolj obremenjeni, kar vodi v bolečine. Nivo hormona se poviša že v začetku nosečnosti, zato se bolečine lahko pojavijo že pred dvanajstim tednom, najpogosteje pa v petem in šestem mesecu. S pravočasno strokovno obravnavo jih je mogoče dobro nadzorovati in po porodu večinoma izginejo, če jih zanemarimo, pa se lahko razvijejo v kronične in žensko spremljajo tudi dve leti po rojstvu otroka.« Za učinkovito zdravljenje sta potrebna ustrezna diagnoza in sodelovanje specialistov ginekologije in porodništva, fizioterapevtov, medicinskih sester, babic, delovnih terapevtov, socialnih delavcev in strokovnjakov za obravnavo bolečine.vir

 

32588584_1043290372491975_4651779748588945408_o

Bolečine se najpogosteje pojavijo v zadnjem delu medenice, zadnjici ter sramnici, in lahko izžarevajo v zadnjo in notranjo stran stegen do kolen, v kolke in dimlje.

7% žensk ima tudi po porodu hude bolečine v medeničnem obroču, še posebej če ni zdravljena in obravnavana v nosečnosti. Potrebne so posebne vaje za krepitev stabiliacijo mišic hrbtenice, potrebno je cca 6-12 mesecev za zagotavljanje primerne stabilnosti medenice. Akupunktura lahko pomaga.

  1. Telesna dejavnost 

Okrevanje je odvisno ali je ženska rodila vaginalno ali je imela carski rez, ali je bila v nosečnosti aktiva ali je imela tvegano nosečnost. Pomembne so pravilne vaje, primerni položaji pri sedenju in ležanju, da pravilno dviguje bremena, se vstaja, vleže. Ker so MMD lahko od poroda manj prožne, še posebej če ženska pred nosečnostjo ni delala vaj za trening MMD, mora biti še posebej pozorna, da s tekom ne začne prezgodaj. Raje naj tek za nekaj časa odloži, odkler MMD spet ne bodo “v formi”.

V Ljubljanski porodnišnici vsem ženskam dajo brošuro FIT MAMA, fizioterapevt ženskam po porodu naredi test za  diestazo rektusov, naučijo jih  aktivirat globoko trebušno mišico, pogovorijo se o pravilnem vstajanju, dvogovanju bremen.

Nasvet predavateljice je, naj se s telesno dejavnostjo počaka 6 tednov, razen to kar je v knjižici. Odvisno od poroda, aktivnosti vn osečnosti, aktivnosti pred porodom, ali je izvajala trening MMD pa je odvisno, kdaj bo lahko varno začela z drugimi oblikami telesne dejavnosti.

Pilates ni primerna vadba v poporodnem obdobju –  članek. V primeru težav, kadar je potrebna fizioterapevtska obravnava, lahko ženske s težavami pridejo z delovnim nalogom od svojega osebnega ginekologa na obravnavo v Ljubljano.

Na vprašanje iz publike glede sedenja po turško je predavateljica odgovorila, da naj bodo nosečnice pazljive, da ne pride do ekstremnega raztezanja, pri bolečinah v sramnici pa se absolutno odsvetuje.

POPORODNI ZAPLETI PRI NOVOROJENČKIH

Jani Breznik, dr. med., specializant pediatrije

donosennedonosen

Porodna teža:

  • Ekstremno nizka PT < 1000g
  • Zelo nizka PT < 1500g
  • Nizka PT <2500g

Zahirančki (SGA) –  asimetrično pomeni da velikost glave ustreza gestacijski starosti, teža pa je nizka (pozni IUGR); simetrično pa  je obseg glavice majhen in se že tekom nosečnosti nekaj dogaja z plodom, da je zelo majhen. Druga skrajnost je velik plod (LFD = LFG).  Predavatelj kot najpogostejše težave, s katerimi se starši v 6t po porodu obrnejo na pediatre navaja: nenapredovanje na teži, težave s popki, (fiziološke) dermatološke spremembe,

  1. Nenapredovanje na telesni teži
  • Fiziološki padec teže do 10%, nedonošenčki  10-15% (tudi do 20%), SGA zelo nizek padec ali ga ni.
  • V prvih 14 dneh po porodu bi naj novorojenček dosegel porodno težo. Nekateri jo dosežejo že prej. In od tukaj naprej sledijo svoji percentilni krivulji (po 5 mesecih podvojijo in pri 1 letu potrojijo PT).32591553_1043285845825761_8413126426399604736_o
  • Zdravi nedonošeni otroci imajo ob PDP predivdeno težo novorojenčka. Rast in razvoj se pri njih vedno ocenjuje po korigirani starosti.
  • Pri SGA je rast teže večja, da čim hitreje dosežejo  svojo mejo, s tem pa so tudi energetske p
    otrebe večje.
  • Pričakovana rast pri nedonošenčkih in zahirančkih je večja, saj imajo večje potrebe.
  • Dojenje je prilagojeno glede na to, koliko je bila porodna teža, ali so donošeni ali nedonošeni.
  • Škrobne mlečne formule so anfirefluksne. Če dojenje (oz. hranjenje z materinim mlekom) pri nedonošečkih ne steče, je potrebno dati posebna prilagojena mleka do starosti 35t.
  • Pri nenapredovanju telesne teže je vedno potrebno poiskati vzrok. Za preverjanje napredovanja je bolj realen dnevni prirastek (približno ob isti uri) in ne kontrola podoja.
  • Kolike – pri zdravem otroku, ki dobro napreduje gre največkrat za preveliko stimulacijo čez dan in premalo spanja. Izveni približno pri treh mesecih in ni znanega vzroka.
  1. Popek
  • Popkovni krn običajno odpade med 5. in 14. dnem (mumifikacija) in se nato do konca zaceli v roku 12 do 15 dni.
  • Minimalen rumenkast izcedek in kaplje krvi so normalen pojav.
  • Potrebno je ustrezno čiščenje, saj je popek idealno mesto za okužbo in vdor (patogenih) mikroorganizmov v telo.
  • Kopanje se odsvetuje, dokler popek ni popolnoma zaceljen.
  • Potrebna ustrezna nega – glej “Nega novorojenčkovega popka

Težave s popkom:

  • Krvavotev – napotitev k pediatru po vitamin K
  • Omfalitis ali vnetje popka – popek je rdeč, pojavi se oteklina, lahko je prisoten smrdeč gnojni izcedek, vročina, slabša ješčost – v tem primeru se bo priporočalo čiščenje s popkom in napotitev k pediatru
  • Kila – načeloma se ne vklešči, če povsroča težave pri hranjenju jo je potrebno kirurško odstraniti
  • Polip je običajno večji od granuloma – če ne gre pozdraviti z lapizacijo se mora odstraniti kirurško
  • Granulom, gre za mehko, mesnato in vlažno tkivo z rumenkastim izcedkom – lapizacija s srebrovim nitratom
  • popkovni krn odpade po >3 tednih; pozorni moramo biti, da plenice za 1x uporabo res ne prekrivajo popkovnega krna
  • Druge težave
  • Pri nedonošenčkih apneje, težave s hranjenjem, termolabilnost, dovzetnost za okužbe, kile
  • Zlatenica
  • Vročinska stanje – več kot 37,5 °C aksilarno in v ušesu in več kot 38 °C rektalno
  • Vnetje oči – serozni izloček; pomasiramo medilani očesni kotiček, nega z NaCl, če pa gre za gnoj pa napotitve k pediatru, da odvzamejo bris očesne veznice (klamidija, gonokok – gonoreja).
  • Dermatološke težave:
  1. Fiziološke: marmorirasta koža (iz tople vode v hladno okolje) – če je živahen, se dobro hrani ni zaradi šokovnega stanja;
  2. plešavost;
  3. milije najpogosteje na nosu in čelu, spontano izvenijo;
  4. neonatalne akne – vliv hormonov matere, koža se čisti;
  5. toksični eritem novorojenčka- vzrok ni razjasnen, ne povzroča težav in spontano izveni;
  6. štorkljin ugriz – do 1 leta načeloma zgine, štejemo v vaskularne motnje
  7. temence – če jih ne odpravimo na začetku se razširi. Potrebna je oljna raztopina, kapica, pustimo nekaj časa in nato razčešemo. Pomembna ustrezna nega;
  8. plenični izpuščaj – največkrat glivični ne toliko bakterijski. Pogostejši sedaj, ko več ni bombažnih plenic. Potrebno redno čiščenje z vodo, redno previjanje, več stika z bombažnimi plenicami. Lahko se da bombažna plenica v plenico za enkratno uporabo.
  9.  hemangiom  – če se ne večajo z rastjo otroka, ne povzročijo težave. Če raste z otrokom je potrebno napotiti k dermatologu.

PSIHOLOŠKI PROFIL ŽENSKE PO PORODU

Tara Henigman, dipl. psih. znanosti, spec. int. Gešt.

Predavateljica se je podrobneje dotaknila že omenjene teme – duševnega zdravja žensk po porodu. 

32764674_1043284719159207_6630895339941396480_o

Ko se enkrat red poruši, se na začetku pojavi nov kaos, ker ne vemo, kako se bomo v novi situaciji znašli. In ta  je predhod tega, da bomo spet ugotovili nov sistem in vzpostavili red. Pri težavah moramo patologijo vedno iskati v celotni družini in ne samo v ženski. Včasih razkorak med parom nastane že zato, ker on ni noseč, nima težav s spanjem, ni tako navdušen nad osečnostjo in podobno. Materino stanje ni vedno odsev njene patologije, ampak odseva disfunkcionalnost celotne družinske sheme. Še posebej če ima ženska preveč obvez: skr ba otroka, srkb za bivalni prostor. In ker 24/7 dela samo to, in ne gre v službo ima občutek manjvrednosti. V Sloveniji ima letno 1800-3600 žensk poporodno depresijo.

Vloge v družini oz. med parom morejo biti dobro razporejene, da  se lahko brez slabe volje med seboj opozorita: “Ej, smeti nisi odnesel. – Aha, hvala da si me opozorila.”

screen-shot-2018-05-18-at-22-45-18 screen-shot-2018-05-18-at-22-45-23screen-shot-2018-05-18-at-22-45-23

 

Iz publike je prišla pomembna opazka. Mame se počutijo osamljene. Ne družijo se več drugače kot če so v naprej dogovorjene ali preko FB. Tako tudi se tudi delavnice svetovalcev za dojenje ukinjajo, ker ni obiskov.

Zaključila bom s tem, da sem na forumu pričakovala večji obisk ne le študentov zdravstvene nege, ampak tudi MS iz ginekoloških dispanzerjev, patronažnih MS, vodij ZD, gin. ambulant in drugih, ki so odgovorni za organizacijo zdravstvene dejavnosti in nenazadnje mesto babic v praksi. Vseeno pa so se študenti ponovno krasno izkazali z izbiro teme in samo organizacijo foruma. Vse pohvale.

Glalerija fotografij foruma 2018

Galerija fotografij iz babiškega dneva 2018

Galerija teka malčkov in odraslih za babiški dan 2018

Mrtvorojenost in izguba otroka – 4. babiški forum 2017

 

3. študentski babiški forum več kot uspel