Abdominalna dekompresija v nosečnosti

Abdominalna dekompresija je ena izmed tehnik relaksacije, ki se jo uporablja v času nosečnosti za sprostitev trebušnih mišic, lahko pa tudi izven nosečnosti za lajšanje drugih težav. Južnoafriški profesor Heyns je bil tisti, ki jo je kot prvi začel razvijati že okrog leta 1960, po tem letu pa so se začele izvajati tudi različne študije, ki so raziskovale morebitne pozitivne učinke abdominalne dekompresije na mater, otroka ter sam porod.

Pozitivni učinki abdominalne dekompresije

V literaturi je opisanih kar nekaj pozitivnih učinkov abdominalne dekompresije. Pozitivne vplive je zaznati tako v času nosečnosti kot tudi izven nje.

dekompresija

Ugotovljeno je bilo, da se poveča pretok krvi v posteljici ter posledično izboljša oskrba otrokovih možganov s kisikom pri tistih otrocih, katerih matere so obiskovale abdominalno dekompresijo – iz tega se je nato razvilo tudi prepričanje, da abdominalna dekompresija vpliva na inteligenčni kvocient otroka. Pozitivne učinke naj bi imela tudi v primeru pojava preeklampsije pri materi (preeklampsija je stanje, ki se običajno pojavi po 20. tednu nosečnosti, njena glavna simptoma pa sta povišan krvni tlak (hipertenzija; RR >140/90 mmHg) ter prisotnost proteinov v urinu), pri zastoju plodove rasti v maternici (IUGR – intrauterine growth restriction) ter nižanju perinatalne umrljivosti. Otroci mater, ki so obiskovale abdominalno dekompresijo, naj bi po porodu dosegali boljše ocene po APGAR-jevi (gre za sistem točkovanja, s katerim lahko na podlagi ocene videza, srčnega utripa, vzdražljivosti, mišične aktivnosti ter dihanja hitro ocenimo klinično stanje novorojenčka) porod pa naj bi bil krajši ter lažji oz. manj boleč kot pri tistih ženskah, ki abdominalne dekompresije niso obiskovale.

Abdominalna dekompresija pa ima pozitivne učinke tudi nasploh,  ne le v času nosečnosti. Svetujejo jo tistim ženskam, ki trpijo zaradi dismenoreje oz. boleče menstruacije,  pri tistih z bolečinami v križu, pri težavah z ožiljem, vnetju v mali medenici …

Negativni učinki abdominalne dekompresije

V literaturi ni zaslediti negativnih oz. stranskih učinkov abdominalne dekompresije, opisana pa je možnost vrtoglavice oz. omotičnosti kot možna negativna izkušnja, ki pa je najpogosteje posledica predvsem strahu pred novo izkušnjo, vzhičenosti oz. nepravilnega dihanja. V primeru, da ne izgine, je lahko posledica nizkega krvnega tlaka. Takrat se priporoča dvig vznožja.

Kontraindikacije oz. kdaj se abdominalne dekompresije ne sme izvajati

Obstajajo tudi stanja oz. bolezni, pri katerih se abdominalna dekompresija ne sme izvajati, in sicer pri hudi hipotenziji (nizek krvni tlak), kjer oseba prav zaradi prenizkega krvnega tlaka jemlje zdravila, pri onkoloških ter nalezljivih boleznih, pri hudih krvavitvah med nosečnostjo, akutnih želodčnih razjedah ter pri tromboflebitisu.

Izvajanje abdominalne dekompresije

Žensko/nosečnico se namesti v t. i. dekompresijsko obleko, ki sega od pazduh do nog. Pod to obleko se v predelu spodnjega dela prsnega koša ter trebuha namesti toga, neprožna zaščita. Naprava mehansko izsesa zrak iz dekompresijske obleke, ob tem pa se pritisk na trebušno steno zmanjša za od 50 do 150 mmHg. Posledično se trebuh poveča navzven, diafragma (trebušna prepona) pa se spusti, kar privede do spremembe položaja maternice.

Priporočila o tem, kdaj in kako naj se abdominalna dekompresija izvaja, so različna. Nekateri priporočajo uporabo abdominalne dekompresije vsaj 12-krat v zadnjih dveh mesecih nosečnosti za krajši in lažji porod. Za boljšo prekrvavitev posteljice ter posledično boljšo oskrbo plodovih možganov s kisikom se priporoča izvajanje abdominalne dekompresije enkrat do dvakrat dnevno od 28. tedna nosečnosti dalje. V literaturi pa je opisan tudi program za izvajanje abdominalne dekompresije: po en obisk v 18., 20., 24., 25., 26., 27., 28. tednu, nato 6 obiskov med 28. in 30. tednom, po 30. tednu pa naj bi ženske abdominalno dekompresijo izvajale doma dvakrat na dan vsaj po pol ure.

V Sloveniji abdominalno dekompresijo obiskujejo nosečnice po 32. tednu nosečnosti, nekatere pa jo zaradi težav v nosečnosti začnejo obiskovati že prej. Priporočajo jim vsaj 10 obiskov. Nosečnice obiskujejo abdominalno dekompresijo dva- do trikrat tedensko, posamezen obisk pa traja 30 minut.

Abdominalna dekompresija v Sloveniji

V Sloveniji se abdominalna dekompresija izvaja na Ginekološki kliniki UKC v Ljubljani, in sicer v stari babiški šoli, kjer poteka tudi šola za starše. Iz prvih zapisov, ki so bili najdeni v arhivu, gre razbrati, da se je abdominalna dekompresija v Ljubljani začela izvajati leta 1968, njen obisk pa je v naslednjih letih naraščal. Prvo leto je bilo izvedenih 294 dekompresij, že leto kasneje, torej leta 1969, pa 424. V letih od 1968 do 1975 je bilo največ abdominalnih dekompresij izvedenih leta 1973, in sicer 1132.

Abdominalna dekompresija po svetu

Izvajanje abdominalne dekompresije se po svetu ni uveljavilo tako močno, kot se je v Sloveniji – torej brezplačno in na voljo vsem ženskam, ki so zainteresirane.

Klinika Euromedic iz Sankt Peterburga iz Rusije sicer ponuja abdominalno dekompresijo, a le kot samoplačniško storitev (EvroMedika, 2016a). En obisk stane 700 RUB (EvroMedika, 2016b), kar znaša 10 €, navajajo pa, da jo uspešno uporabljajo v  porodnišnicah ter na oddelkih ginekologije tako v Sankt Peterburgu kot tudi v drugih mestih po Rusiji.

Slovenska raziskava

V letu 2015 je bila v ljubljanski porodnišnici izvedena raziskava na 23 nosečnicah, ki so hodile na abdominalno dekompresijo. S pomočjo dopplerskega ultrazvoka so pred in neposredno po dekompresiji merili pretoke v popkovnični arteriji ter srednji možganski arteriji pri plodu. Ugotovili so, da je bil upor v srednji možganski arteriji po abdominalni dekompresiji višji, kar nakazuje na boljšo oskrbo plodovih možganov s kisikom. Avtorji raziskave so tako zaključili, da je abdominalna dekompresija lahko prav zaradi teh sprememb koristna predvsem pri nosečnicah, ki imajo povišan krvni tlak ter tudi pri tistih, pri katerih prihaja do IUGR.

Rezultati raziskave o informiranosti, zadovoljstvu ter občutjih žensk, ki so obiskovale abdominalno dekompresijo v nosečnosti

V namen diplomskega dela je bila izvedena tudi raziskava, v kateri so sodelovale tiste ženske, ki so kadarkoli v času nosečnosti obiskovale abdominalno dekompresijo.

Ugotovljeno je bilo, da so ženske dobro informirane o pozitivnih učinkih abdominalne dekompresije. Najbolj jim je poznan pozitiven vpliv abdominalne dekompresije na zmanjšanje oteklin, dobro so seznanjene tudi z pozitivnim učinkom na rast in razvoj otroka ter na krvni tlak, manj kot četrtina pa pozna tudi pozitiven vpliv na porod ter oceno po APGAR-jevi.

Dobra polovica žensk je za abdominalno dekompresijo izvedela v šoli za starše, kar nekaj (tretjina) pa je bilo takih, ki so zanjo izvedele od prijateljev, znancev in sorodnikov. Redkeje so prve informacije o abdominalni dekompresiji dobile pri ginekologu, na internetu, forumi ali v reviji oz. časopisu.

Ženske so se največkrat za obisk abdominalne dekompresije navdušile v šoli za starše, pritegnilo pa jih je tudi dejstvo, da je obisk brezplačen, udeležile so se je tudi zaradi radovednosti, 38 % pa po priporočilu prijateljev, sorodnikov oz. znancev.

Pri polovici anketirank je nosečnost potekala brez posebnosti, preostale pa so se soočale z zdravstvenimi težavami, pri katerih abdominalna dekompresija lahko koristi.

Anketirankam je bilo svetovano, da pričnejo obiskovati abdominalno dekompresijo v zadnjem, tretjem trimesečju in v tem obdobju je tudi največ anketirank pričelo z abdominalno dekompresijo.

V anketnem vprašalniku je bilo nekaj vprašanj vezanih tudi na občutja anketirank med ter po abdominalni dekompresiji. Le 5 % anketirank je občutila slabost med izvajanjem abdominalne dekompresije – navedle so slabost, vrtoglavico, nemoč, utrujenost.

Spodnja tabela prikazuje strinjanje z navedenimi trditvami.

Tabela 1: Strinjanje z navedenimi trditvami o abdominalni dekompresiji (AD)

Trditev Sploh se ne strinjam à Popolnoma se strinjam Osnove stat. obdelave
1 (%) 2 (%) 3 (%) 4 (%) 5 (%) Me* M** Sd***
Po AD sem se počutila lahkotnejšo. 0 6,4 19,2 44,9 29,5 4 3,97 0,868
Po AD so bile bolečine v križu manj izrazite. 1,3 14,1 34,6 35,9 14,1 3,5 3,47 0,950
Po AD sem boljše spala. 0 12,8 42,3 37,2 7,7 3 3,40 0,811
Po AD je bilo moje splošno počutje veliko boljše. 1,3 6,4 30,8 52,6 9,0 4 3,62 0,793
Po AD sem manj otekala. 0 3,8 32,1 42,3 21,8 4 3,82 0,818
Po AD sem imela več energije. 1,3 10,3 38,5 33,3 16,7 3,5 3,54 0,935
Po AD je bil otrok živahnejši. 0 11,5 30,8 30,8 26,9 4 3,73 0,989
Moj porod je bil po zaslugi AD krajši. 11,5 10,3 52,6 20,5 5,1 3 2,97 0,993
Moj porod je bil po zaslugi AD manj boleč. 11,5 11,5 51,3 20,5 5,1 3 2,96 0,999
AD je v celoti izpolnila moja pričakovanja. 0 14,1 24,4 48,7 12,8 4 3,60 0,888
Legenda: * Me – mediana ** M – aritmetična sredina *** Sd – standardni odklon

Med anketirankami je bilo tudi 29 % takih, ki so obiskovale abdominalno dekompresijo v večih nosečnostih. Od tega je 23 % anketirank abdominalno dekompresijo obiskovalo v dveh nosečnostih, 6 % anketirank pa v treh. Preostale anketiranke (71 %) so abdominalno dekompresijo obiskovale v eni nosečnosti.

Izmed vseh anketirank je 87 % takih, ki bi se v naslednji nosečnosti ponovno odločile za obiskovanje abdominalne dekompresije.

Na vprašanje »Ali bi abdominalno dekompresijo priporočale tudi svojim sorodnicam, prijateljicam, znankam?« je 96 % anketirank odgovorilo pritrdilno.

Zaključek

Glede na v literaturi opisane pozitivne učinke lahko zaključimo, da obstajajo stanja, pri katerih ima abdominalna dekompresija dokazane pozitivne učinke, zato bi bilo smiselno, da se predvsem pri nosečnicah, ki imajo preeklampsijo ali pri IUGR, tudi pogosteje izvaja. Ženske zaupajo zdravstvenim strokovnjakom in to, kdo jih informira o njej ali jim jo celo priporoča ter kakšne izkušnje imajo druge ženske z njo, močno vpliva na njihovo odločitev, ali se bodo abdominalne dekompresije udeležile. Anketiranke so se po abdominalni dekompresiji počutile bolje, saj so občutile lahkotnost, bolečine v križu so se zmanjšale, manj težav so imele z otekanjem. Vsi ti razlogi prispevajo tudi k temu, da se veliko žensk v naslednji nosečnosti ponovno odloči za obisk dekompresije. Na podlagi pridobljenih odgovorov lahko sklepamo, da so ženske, ki so obiskovale abdominalno dekompresijo, dobro informirane o njej, z njenimi učinki pa so ob koncu tudi zelo zadovoljne ter se strinjajo, da je dekompresija izpolnila njihova pričakovanja ter bi jo zaradi pozitivne izkušnje bile ponovno pripravljene obiskati.

Vir: Diplomska naloga Anje Senekovič (2016) pod mentorstvom doc. dr. Ane Polone Mivšek in somentorstvom Gordane Njenjić, mag. Recenzentka: doc. dr. Anita Jug Došler z naslovom “Informiranost žensk o abdominalni dekompresiji ter njihovo zadovoljstvo z njo.”