Ana in Manuela

Upam, da lahko moja porodna izkušnja ostale porodnice vsaj malo opogumi ter motivira, da je porod v večini primerov pozitiven dogodek.

Naj na začetku povem, da se kaj preveč nisem obremenjevala in razmišljala o tem kaj bi lahko šlo narobe oz. kaj vse se mi ob porodu lahko hudega zgodi in da zadeva grozno boli. V bistvu sem bila zelo sproščena, saj sem si ves čas mislila, če so vse bom pa še tudi jaz. Pomembno mi je bilo, da sem seznanjena z bistvenimi informacijami in da sem si iz pričevanja drugih porodnic ustvarila okvirno sliko, kaj pa v porodni sobi pričakovati. Predvsem se mi je zdelo zelo pomembno, da vem, kaj se med samim porodom z menoj dogaja (porodne faze, popadki, tiščavniki, izstis). Prav tako mi je bilo zelo pomembno, da vem kdaj v porodnišnico, kako prepoznati prave popadke in da res ne grem prehitro. Seveda je bilo še polno koristnih nasvetov: odluščenje čepa, kaj vzeti v porodnišnico, malinov čaj, zahvala za babico, kaj naj počne partner, flaška na cucelj :) ipd…

In seveda ker ni zmeraj tako kot si zamisliš, se je tudi pri meni zgodilo malce drugače. Zvečer nisem mogla dolgo zaspati, saj je mala imela očitno nek party in je ves čas zelo intenzivno brcala. Sedaj se mi zdi, kot da se je nameščala. Ko sem do treh zjutraj gledala televizijo in odšla na wc, sem videla, da se mi je odluščil čep – malce krvavo, rjavkasto obarvana sluzava snov. In seveda jaz čisto na izi eh to še ni nič, to pomeni, da lahko rodim v dveh urah ali pa v štirinajstih dneh. Telo se pač malo začne pripravljati. In seveda se vležem nazaj na kavč in še malo pogledam tv, in opa, grem malce brati porodne zgodbe na spletu. Nakar moram spet na wc. Ko sem se vstala sem čutila, da mi je odteklo par kapljic. In seveda jaz spet, eh to še nič ni. Ampak sem bila vsaj toliko, da sem si šla pripraviti torbo, ker seveda je še nisem imela, saj jaz tako ne bom prej rodila. Pripravim torbo, grem še pod tuš nakar se ponovno vležem na kavč in ko ponovno vstanem še par kapljic. No počasi mi je kliknilo, da bi pa mogoče bilo lahko to to. In grem v spalnico okrog pol petih zjutraj se vležem zraven dragega, ki me vpraša kako sem in rečem, da se mi zdi, da se nekaj dogaja. Nakar ležim v postelji in čutim blage menstrualne krče. Ko se ponovno vstanem za wc mi pa odteče, kar nekaj vode. Tako da sem vedala, da bo treba iti v porodnišnico. Moji upi o predihavanju doma, ko bodo popadki na pet minut tako intenzivni, da ne bom mogla več govoriti so bili pokopani. Ja nič, lepo sem se najedla, dragi se je šel še obrit in sva se počasi in umirjeno uredila ter odpravila v porodnišnico. Te pa gremo roditi.

Ob 6h sta me sprejeli dve prijazni sestri. Skupaj smo izpolnili papirje, sta me pregledali, ena od niju je dejala, da sem odprta 2 cm. Nakar sem se lepo namestila v porodni sobi št. 6. Počasi se je začela bolečina v obliki menstrualnih krčev povečevati, vendar nič kaj hudo strašnega. Okrog sedmih me prevzame starejša babica. Gospa s 25 let izkušenj, prijazna in razumevajoča. Iskreno mi je najbolj ustrezalo ležati na boku ves čas. Sploh mi ni bilo, da bi sestopila s postelje. Telo mi je skozi cel porod dregetalo, kot šibica na vodi. Ko me je pregledala babica mi je dejala vzpodbudne besede in sicer, da sem odprta 3 cm in da je otroček super nameščen,  že zelo nizko in da bo to hitro šlo. V tistem trenutku so mi res zelo ustrezale vzpodbudne besede, da bo ta prod šel hitro skozi, saj vse lepo kaže. Ko me je okrog devetih začelo že kar precej zvijati, me je prišla pogledati ponovno babica in je dejala, če bi imela kaj protibolečinskega. Sem dejala, da sicer poznam opcije, ampak da nisem nič kaj razmišljala, kaj bi imela, ker sem mislila, da bom rodila čez vikend in da tako ne bo nič na razpolago. Nakar mi je dobronamerno predlagala: pri vas zgleda vse super, vzamite epiduralno, ker je anesteziologinja na voljo boste dosti lažje rodili in še hitro. Sem rekla, da se bova z dragim pogovorila, in da jo obvestiva. Nato je sledilo še nekaj večjih popadkov. In seveda, če ti ponudijo nekaj za zmanjšanje bolečin v času popadkov ne razmišljaš preveč in vzameš :) . Kdo pa želi mučiti sam sebe. No nakar je prišla anesteziologinja mi lepo vse vstavila in je rekla, da čez kako uro bo prišla ponovno. Izkazalo se je da ni bilo potrebe, ker sem nato že bila tako daleč. Res mi je epiduralna pobrala bolečino, tako da so bili popadki zelo znosni. Kakšno uro sem nato predihavala popadke. Hitro za tem so se pa začeli tiščavniki. In tako, se je tudi moj glas spremenil. Izdih je bil globlji in občutek takšen kot da te tišči kakat. Prav čutiš kako se odpiraš. So mi hodile po glavi asociacije kot: odpiraš se kot cvet ipd. :) . Babica je imela priprta vrata in ko me je slišala da imam že tiščavnike, me je prišla vzpodbuditi, da mi odlično gre. Vmes je prišla še ena druga babica in je dejala ooo vi ste pa že zelo daleč, kar me je ponovno zelo motiviralo. Prav tako je vmes prišel še zdravnik povprašati, če bi lahko pripeljal študentko ob samem rojstvu. Je tudi zdravnik pripomnil, da mi odlično gre in da koliko on to sedaj vidi, bom v eni uri že rodila. Za študentko sem mu seveda pritrdila. Sem se lahko med popadki normalno pogovarjala. Meni se pa ves čas ni zdelo, da smo že tako daleč in da bo bebica kmalu tukaj. Sploh pa je bila bolečina znosna. Ko so bili tiščavniki tako daleč je babica rekla, da naj se iz boka prestavim v porodni položaj. Potem smo en tiščavnik tako predihali, nakar je dejala: gremo še pet tiščavnikov nazaj na bok, po petih gremo pa roditi. In tako je tudi bilo. Pri iztisu je prišla še ena babica, ki mi je pomagala, na drugi strani se je junaško držal moj dragi in jaz z šestimi, sedmimi izstisi in bebica je bila zunaj. Iztis je zgledal tako kot smo vadili na porodnih delavnicah, za kar sem zelo hvaležna. Ker sem imela epiduralno sem lahko hranila moči za istis kar res velikooo pomeni. Ko je bila mala zunaj so mi jo pristavili in prve moje besede so bile: joj kako je lepa… 

In tako sva z dragim dobila neprecenljiv zaklad, za katerega sva hvaležna vsem dobrim vilam, da je zdrava in da je prišla na svet tako hitro in brez zapletov.

Mogoče za konec še to:

  • Pozitiven pristop in usmerjenost na končni cilj – malo štručko – naj bo motivacija vsem vam, da je porod šele začetek bogate, pisane in nikoli dolgočasne življenjske zgodbe.

 

Foto – naključna fotografija iz osebne zbirke