Babištvo na Severnem Norveškem – izkušnja iz samostojne babiške enote

Mateja je predstavila svojo izkušnjo, ki jo je doživela kot študentka babištva z izmenjavo na Severnem Norveškem, ko je izkušnje nabirala v samostojni babiški enoti

Uvod

Severna Norveška pokriva skoraj polovico norveškega ozemlja in obsega 5,6 površin Slovenije. Naseljuje jo 470.000 ljudi, kar je le 9,4 % vseh prebivalcev Norveške. Gostota poselitve je 5,2 prebivalcev/km2. Redka poselitev, velike razdalje, nizka stopnja rodnosti, ostri vremenski pogoji, tema v zimskem času in pomanjkanje zdravstvenega osebja že od nekdaj predstavljajo izziv za sistem zdravstvenega varstva na severnem Norveškem, predvsem za zagotavljanje kakovosti, sprejemljivih stroškov in logistiko (Norum, et al., 2013).

Kakovost zagotavljajo s pomočjo nacionalnih standardov in decentraliziranega modela obporodne skrbi, saj le tako lahko nudijo pravočasen dostop do zdravstvene oskrbe. Glede na dejavnike tveganja so nosečnice razporejene v tri nivoje. Na primarnem nivoju so samostojne babiške enote s 40–500 porodi na leto, kjer lahko rodijo ženske z nizkim tveganjem za zaplete. Sekundarni nivo predstavljajo porodnišnice s 500–1500 porodi na leto, namenjene vsem ženskam z nizkim ali srednjim tveganjem. Na terciarni nivo spadajo porodniško-ginekološki oddelki univerzitetnih kliničnih centrov z več kot 1500 porodi na leto, ki poleg ostalih sprejmejo nosečnice in porodnice z najvišjim tveganjem za zaplete (Holt, et al., 2001; Norum, et al., 2013).

Na severnem Norveškem je skupaj 15 porodnih enot. Od teh je kar šest samostojnih babiških enot, ki predstavljajo pomemben steber zdravstvene oskrbe. V prispevku je bolj natančno predstavljeno delovanje enote Alta, ki je največja in ima tudi najdaljšo tradicijo. Na sekundarnem nivoju je sedem bolnišničnih oddelkov za ginekologijo in porodništvo, kjer je 24 ur na dan na voljo ginekolog porodničar, možnost carskega reza in neonatalna enota brez dihalne podpore (Norum, et al., 2013). Ginekologa ni na oddelku, temveč ga pokliče babica v primeru nujnega stanja ali strokovne dileme (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010). Na terciarnem nivoju sta dve specializirani bolnišnici, ki nudita boljši dostop do pediatrov in neonatalno intenzivno enoto (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Namen prispevka je umestiti model norveške babiško-porodniške oskrbe v obstoječe sisteme obporodne obravnave, predstaviti kontinuirano babiško obravnavo nosečnice in porodnice v samostojni enoti Alta, prikazati izide porodov v decentraliziranem zdravstvenem sistemu in razmisliti o kakovosti omenjene obravnave ter možnih alternativah.

Model kontinuirane babiške obravnave na Norveškem

Kontinuirana babiška oskrba je obravnava, pri kateri je babica vodilni strokovnjak, ki načrtuje in izvaja skrb za žensko od začetka nosečnosti do poporodnega obdobja. Babica in ženska vzpostavita partnerski odnos, v katerem babica nosi odgovornost za oceno potreb ženske, načrtuje spremljanje njenega stanja in jo po potrebi napoti k drugim specialistom. Po navadi v modelu kontinuirane babiške obravnave babice skrbijo za zdrave ženske, ki imajo zdravo ali nizkorizično nosečnost. V nekaterih modelih skrbi, kamor spada tudi Norveška, babice skrbijo za vse ženske z določenega geografskega območja in so vodilne strokovnjakinje za ženske z nekomplicirano nosečnostjo in porodom, kljub temu pa še naprej nudijo babiško obravnavo ženskam z zdravstvenimi ali ginekološko-porodniškimi zapleti v sodelovanju z drugimi strokovnjaki (ginekolog, družinski zdravnik, fizioterapevt, internist in podobno). Slednje predstavlja model deljene skrbi, v katerem se odgovornost porazdeli med različne zdravstvene delavce. (Sandall, et al., 2013). Na Norveškem kontinuirano babiško oskrbo nudi skupina babic (team midwifery) v sodelovanju s specialistom družinske medicine. Vsaj dvakrat letno oba poklicna profila skupaj organizirata strokovno srečanje. Ginekolog se vključi šele v primeru komplikacij v nosečnosti. (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Samostojne babiške enote

Na Norveškem je skoraj dvakrat toliko samostojnih babiških enot kot na Švedskem in Finskem. Razlogi za to so težavni geografski in vremenski pogoji, velika razseljenost prebivalstva, zgodovinski razvoj področij in želja družin po decentralizirani skrbi. Samostojne babiške enote se lahko nahajajo ločeno ali znotraj porodnišnic. Splošne zahteve, ki jih mora izpolnjevati samostojna babiška enota so: (1) znotrajinstitucionalno izobraževanje vsaj enkrat mesečno; (2) trening nujnih stanj dvakrat letno; (3) bližina ekipe za nujno medicinsko pomoč in napisan natančen protokol za njen sklic; (4) nadzor ginekologa porodničarja iz porodnišnice vsaj dvakrat letno in pediatra vsaj enkrat letno, ki pregledata izide intervencij ter ponovno ocenita smiselnost kriterijev za izbor kraja poroda in izvedene postopke; (5) temeljito dokumentiranje porodov ter premestitev med in po porodu; (6) in nadzor nad brezhibnostjo tehnične opreme na oddelku. Vsaka samostojna babiška enota mora zagotoviti naslednjo opremo in postopke: (1) oživljanje akutno bolne matere; (2) oživljanje novorojenca; (3) CTG aparat; (4) fototerapijo; (5) aparat za TEOAE; (6) pulzni oksimeter, (7) zalogo zdravil; (8) sistematičen pregled in vzdrževanje medicinske opreme; (9) organiziran pregled novorojenca (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

V samostojnih babiških enotah je manj kot 10 % vseh rojstev na Norveškem. Slednje predstavlja izziv za norveški zdravstveni sistem – kako vzdrževati usposobljen kader, če imajo nekatere enote le okoli 50 porodov na leto, kar pomeni, da posamezna babica obravnava zelo malo porodov. Zavedajo se, da je treba porode nadomestiti z drugačnim treningom babiških veščin. Organizirajo simulacijske vaje in izmenjave, kjer babica krajši čas dela v večji porodnišnici. Poleg tega ves čas presojajo, če posamezna babiška enota ustreza standardom kakovosti (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Organizacija babiško-porodniške obravnave predstavlja enega od perečih problemov Norveške, saj so ujeti med možnosti, ki jih ponujata napredek medicine in tehnologije, in med skrbjo za zdrave, nezapletene nosečnosti. V porodništvu je porajanje v večjih porodnišnicah povezano z višjo prevalenco intervencij pri nizkorizičnih ženskah in z vprašljivimi prednostmi za novorojenca (Engjom, et al., 2014). Tudi angleška raziskava potrjuje, da ni pomembnih razlik v obporodnem izidu med ženskami, ki so rodile v samostojni babiški enoti, in med tistimi, ki so rodile v porodnišnici (Hollowell, et al., 2011).

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 5 institucij na 500 000 prebivalcev, vključno z eno institucijo na terciarnem nivoju (Monitoring Emergency Obstetric Care, 2009). Podobno tudi državne smernice na Norveškem poudarjajo potrebo po decentralizirani skrbi z namenom nuditi ženski varno oskrbo visoke kakovosti blizu njenega doma (En gledelig begivenhet, 2008).

Babiška obravnava v samostojni enoti Alta

Alta je administrativni center in najbolj poseljena občina severnonorveškega okrožja Finnmark, kamor spadajo tri institucije za obporodno obravnavo: babiška enota Alta in dva ginekološko-porodniška oddelka na sekundarnem nivoju Hammerfest in Kirkenes. V občini Alta živi okoli 20.000 prebivalcev, kar uvršča babiško enoto v Alti v kategorijo največjih na Norveškem. Kljub vsemu je vredno omeniti, da se letno na Norveškem rodi okoli 60.000 otrok, od tega v Alti le okoli 100 (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014). V samostojni enoti Alta je zaposlenih 8 babic, tudi vodi jo babica in ustanova uživa velik ugled po vsej Norveški. Nahaja se v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Babice imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varne nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja, saj nimajo ne svojega ginekologa porodničarja ne pediatra. Nosečnice in porodnice z zapleti pošiljajo na dodatne preglede in porod v Hammerfest, ki je oddaljen 240 kilometrov. Porodnice z visokim tveganjem so preusmerjene v Univerzitetni klinični center Tromsø.

Zdrava nosečnica se sama odloči, ali jo bo v nosečnosti spremljala babica ali njen družinski zdravnik ali deljeno oba. Če je zdrava in nima težav v nosečnosti, namreč ne vidijo medicinskih prednosti v tem, da bi obiskovala ginekologa. Šele v primeru težav jo njena babica ali splošni zdravnik napotita h ginekologu. Osnovni program predvideva 8 pregledov v nosečnosti do PDP in en ultrazvok med 17 in 19 tednom. Ultrazvok lahko naredi ginekolog porodničar ali babica z enim letom dodatnega izobraževanja o ultrazvočni diagnostiki (Er du gravid?, 2005; Informasjon om ultralyd i svangerskapet, 2005).

V babiški enoti Alta so na istem oddelku prostori za obravnavo v nosečnosti, porodna soba, sobe za bivanje po porodu, kuhinja in dnevna soba za porodnice in otročnice z družinami. V dopoldanskem času sta v službi dve babici. Ena obravnava nosečnice, druga pa je poleg obravnave nosečnic dežurna tudi na porodnem in poporodnem delu enote. V popoldanskem času in ponoči so babice lahko doma in so po dogovorjenem urniku v pripravljenosti na poziv. Izjema so dnevi, ko v babiški enoti skrbijo za družine v prvih dnevih po porodu (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

V Alti ima ženska v povprečju 11 pregledov v nosečnosti. Vse preglede lahko naredi babica; ti so v 8–12 tednu, 12–16 tednu, 17–19 tednu, 24, 28, 32, 34, 36, 38, 39 in 40 tednu. Pregleda v 28 in 36 tednu lahko prevzame osebni zdravnik nosečnice, če si sama tako želi. Na Norveškem je predviden datum poroda postavljen na 40 tednov in 2 dneva gestacije. V 41 tednu in v primeru poterminske nosečnosti ima ženska pregled na sekundarnem nivoju v Hammerfestu (dokumentacijski viri, 2014). Babica v povprečju pregleda 12 nosečnic na dan. Za obravnavo vsake ima predvidenih 30 minut, dvakrat v nosečnosti tudi 60 minut. Šola za starše poteka individualno v času nosečniških pregledov. Splošne teme, o katerih se babica z nosečnico pogovori, so prehrana, kajenje, alkohol, zdravila, droge, dojenje, začetek poroda (popadki, razpok plodovih ovojev, krvavitev), potek poroda, ogled porodne sobe in poporodnih sob, K-vitamin, porodni položaji, lajšanje porodne bolečine, strahovi in pričakovanja, rojstvo, potek bivanja po porodu, neonatalni testi (dokumentacijski viri, 2014). Poleg rednega dela v babiški enoti imajo nekatere babice vsaj enkrat na štirinajst dni svojo posvetovalnico za mlade ženske, kjer opravljajo teste za okužbo s klamidijo, svetujejo o kontracepciji ter jo predpisujejo. Obiskujejo tudi šole, kjer mlade učijo spolne vzgoje.

Rizičnim nosečnicam ni dovoljeno roditi v Alti, zdrave nosečnice pa se svobodno odločijo, ali bodo rodile v Alti ali v Hammerfestu. Ne glede na izbran kraj poroda, vsako nosečnico, ki se ji začenja porod s popadki ali odteklo plodovnico, vedno najprej pregleda babica iz enote v Alti. (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010). Za nujne prevoze so v zdravstvenem domu Alta na voljo 3 reševalna vozila, na območju severne Norveške pa je v pripravljenosti 11 zrakoplovov (6 letal, 2 helikopterja nujne medicinske pomoči in 3 reševalni helikopterji) (Norum, et al., 2013).

Kriteriji izbora za porod v samostojni babiški enoti se razlikujejo v različnih delih Norveške. V Alti lahko rodijo (1) nosečnica brez kroničnih obolenj, predhodnega SC ali drugih posegov na maternici, (2) multipara, (3) primipara, stara 35 let ali manj (šele od leta 2012), (4) normalna nosečnost, (5) plod v glavični vstavi, (6) ni diagnosticirane bolezni, ki bi lahko povzročila zaplete, (7) predhodne zdrave nosečnosti in porodi, (8) porod se začne spontano pri gestaciji od 36 + 0 do 41 + 3 dni, (9) popadki se začnejo spontano in ostanejo normalni do konca poroda, (10) ženske, ki so predhodno rodile s pomočjo vakuma ali forcepsa in ni suma, da bi se to lahko ponovilo, (11) ocenjena teža ploda < 4500 g ali ni IUGR, (12) ITM pred zanositvijo < 27, (13) porast teže med nosečnostjo < 20 kg, (14) odsotnost diabetesa mellitusa ali gestacijskega diabetesa, (15) odsotnost polihidramnija ali oligohidramnija, (16) od spontanega razpoka plodovih ovojev minilo < 24 ur, (17) ni aktivne okužbe s streptokokom B, (18) porodnica ni odvisnica od alkohola ali drog, nima hepatitisa B ali C, (19) v družinski anamnezi ni prirojenih bolezni ali anomalij. V dogovoru z ginekologom porodničarjem v Hammerfestu, lahko v Alti rodi tudi (1) nosečnica < 18 let (2) nosečnica z ITM pred zanositvijo do 30, in (3) nosečnica z nespecifični problemi psihične ali psihosocialne narave. Babica lahko predlaga porod v porodnišnici, tudi če ne navede nobenega od omenjenih kriterijev (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Indikacije za premestitev med porodom so (1) spontan razpok plodovih ovojev > 24 ur brez dobro vzpostavljenih popadkov, (2) nenormalna prezentacija ploda, (3) plodova glavica ni fiksirana kljub dobrim popadkom, (4) obarvana plodovnica v zgodnji fazi poroda, (5) nenormalno obilna krvavitev, (6) potreba po kontinuiranem spremljanju plodovega srčnega utripa zaradi grozeče asfiksije ploda, (7) potreba po epiduralni analgeziji, (8) potreba po stimulaciji popadkov (razen v primeru, ko je plod že na medeničnem dnu in ni suma na distocijo), (9) zastoj poroda in (10) znaki okužbe. Predrtje plodovih ovojev v zgodnji fazi poroda ni dovoljeno. Babice imajo na voljo vsa potrebna zdravila za lajšanje porodne bolečine in za preprečevanje poporodne krvavitve; za njihovo aplikacijo se tudi samostojno odločijo. Vsa odstopanja od protokola morajo biti pojasnjena in dokumentirana. Po porodu premestijo otročnico v primeru (1) zaostale posteljice z ali brez večje krvavitve, (2) raztrganine III in IV stopnje, globoke raztrganine vagine, rupture materničnega vratu, (3) nenormalne krvavitve po porodu (> 500 ml), atonije ali krvavitve iz porodnih poškodb in zaradi drugih indikacij. Novorojenca premestijo v primeru (1) suma bolezni, (2) nezadostnega dihanja, (3) deformacije, poškodb ali zlomov, (4) zlatenice in drugih indikacij (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Vzdušje v babiški enoti je zelo prijetno. Odnos med babico in žensko je partnerski, vzajemno se spoštujeta. Tako med pregledi v nosečnosti kot med porodom ima ženska lahko ob sebi toliko spremljevalcev, kot si jih sama želi. Babice prisotnost družinskih članov ocenjujejo kot pozitiven doprinos k doživljanju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Pri porodu je prisotna ena babica, v času druge porodne dobe pa dodatno še druga babica (čez dan) ali medicinska sestra z drugih oddelkov zdravstvenega doma (ponoči). Med porodom se prilagajajo individualnim potrebam ženske. Po začetnem pregledu porodnici dodelijo sobo, kjer bo s partnerjem bivala tudi po porodu. Prehranjevanje in pitje pred in med porodom se spodbuja. Intravenozne kanile se preventivno ne nastavlja.

Za lajšanje bolečin imajo porodnice na voljo neomejeno gibanje, toplo kad v prvi porodni dobi, akupunkturo, tople obkladke za presredek, masažo, aromaterapijo, glasbo, dušikov oksidul in morfij. Običajno se porodnica šele zaradi potrebe po lajšanju bolečin ali v drugi porodni dobi preseli iz svoje v porodno sobo. Poroda na Norveškem ni obravnavan kot sterilen dogodek. Presredek varujejo s tradicionalnim prijemom, saj ženske rojevajo v vseh položajih. Tretja porodna doba je vodena fiziološko, razen v primeru krvavitev ali težkega poroda. Po porodu počakajo, da popkovnica preneha utripati, novorojenca vsaj za eno uro pustijo pri materi na trebuhu in spodbujajo spontano pristavljanje k dojenju. Vse babice na Norveškem same šivajo 1. in 2. stopnjo ruptur presredka. Rutinski postopki pri novorojencu so merjenje, tehtanje in intramuskularna aplikacija vitamina K.

Otročnica gre z novorojencem lahko domov že 3 ure po porodu ali pa ostane tudi do štiri dni. Specialisti družinske medicine pred odpustom novorojenca dvakrat pregledajo. V primeru zgodnjega odpusta iz babiške enote se otročnica z novorojencem vrne po 48 urah, ko se mu izmeri saturacijo, opravi test TEOAE in odvzame kri iz pete za 28 presejalnih testov po načelih atravmatske skrbi. V primeru zgodnjega odpusta se takrat novorojenca še drugič pregleda. Otročnica gre šest tednov po porodu na pregled k izbranem osebnem zdravniku.

Razprava

V razpravi so predstavljeni rezultati raziskav in pregleda klinične dokumentacije, ki prikazujejo kakovost in pomen samostojne babiške enote v Alti. V letih 2007–2011 je imela občina Alta višjo rodnost kot vsa Norveška. Kar 60 % prebivalk rodilo v Alti, 35 % v Hammerfestu in 5 % v porodnišnici Tromsø. Od leta 2010 se povečuje število nosečniških obiskov v Hammerfestu in v specialističnih ambulantah v Alti zaradi strožjih kriterijev, naraščanja debelosti in porasta gestacijskega diabetesa. Pregledi za nosečnice so se v letu 2012 v 30 % izvajali v Alti, v 40 % na sekundarnem nivoju v Hammerfestu, 12 % jih je bilo na terciarnem nivoju v Tromsø, 16 % pri specialistih privatnikih in 2 % drugje. Število obiskov in porodov v babiški enoti Alta ostaja stabilno od leta 2002 (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

V raziskavi, ki so jo izvedli Engjom in sod. (2014), so ugotovili, da je na Norveškem v zadnjih 30 letih (1979–2009) število porodniških ustanov padlo s 95 na 51. Posledično se je delež žensk, ki imajo več kot eno uro do najbližje babiške ali porodniške ustanove, v letih 2000–2010 zvišal s 7,9 % na 8,8 %. Tveganje za nenačrtovan porod izven institucije se je zvišal z 0,4 % v letih 1979–1983 na 0,7 % v letih 2004–2009. Maternalna umrljivost se je zvišala z 1,7 % v letu 2000 na 2,2 % v letu 2009. Regionalne razlike so se povečale. Delež žensk, ki živijo v območju dveh ur oddaljenosti do najbližje porodniške pomoči, se je na severnem Norveškem dvignil z 21 % na 28 %. Posledično se je tudi tveganje za maternalno umrljivost na severu zelo povečalo. Prišli so do zaključka, da se zaradi delne centralizacije babiško-porodniške skrbi maternalna umrljivost ni znižala, kot je bilo sprva pričakovano in načrtovano. Tveganje za porod izven babiško-porodniške enote se je v zadnjih 30 letih celo podvojilo.

Med kandidatkami, primernimi za porod v samostojni babiški enoti, je v letih 2002–2011 izven institucije nenačrtovano rodil 1,1 % žensk na Norveškem. V Alti pa je odstotek nenačrtovanih porodov izven institucije zelo majhen; znaša 0,5 % tako za ženske, ki ustrezajo kriterijem poroda v Alti, kot tudi za vse porodnice skupaj. Prezgodnjih porodov (pred 35. tednom gestacije) je bilo v letih 2002–2011 v Alti 1,9 %, medtem ko jih je bilo na Norveškem 2,6 %. Na Norveškem je bila maternalna obolevnost 2 %, med kandidatkami za porod v samostojni babiški enoti je bilo takih 1,3 %. V Alti je bilo vseh obolelih mater kar 2,7 %, med kandidatkami za porod v babiški enoti pa 1,5 % (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

Apgar pod 7 v 5. minuti po rojstvu je imelo v letih 2002–2011 1,6 % vseh novorojencev na Norveškem in 0,7 % novorojencev, ki so bili rojeni materam, ki ustrezajo kriterijem poroda v babiški enoti. Na severu je bilo vseh primerov 1,8 %. Med novorojenci, rojenimi v Alti, je bilo novorojencev z Apgarjem pod 7 v 5. minuti 0,8 %. Apgar pod 4 v 5. minuti je imelo 0,6 % novorojencev tako na Norveškem kot v občini Alta. Na državni ravni je bilo med kandidatkami za porod v samostojni babiški enoti 0,3 % novorojencev z Apgarjem pod 4, v Alti pa 0,4 %. Odstototek novorojenih s porodno težo < 2500 g je bil v letih 2002–2011 na Norveškem 3,7. Na severu jih je bilo 3,6 %, v Alti pa 3,2 %. Med kandidatkami za porod v samostojni babiški enoti je bilo na Norveškem 0,7 % novorojencev s porodno težo < 2500 g, na severnem Norveškem 0,8 %, v Alti pa 1 %, kar je nekoliko več kot drugje (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014). Eden od razlogov za višji odstotek nizke porodne teže bi lahko bilo dejstvo, da je na severnem Norveškem v primerjavi z vso državo znatno višji odstotek nosečnic kadilk (26,9 % vs. 18,5 %) (Norum, et al. 2013).

Perinatalna umrljivost je bila v letih 2002–2011 tako na Norveškem kot na severnem norveškem 0,5 %. Med novorojenci, ki so bili rojeni ženskam, ki so ustrezale kriterijem poroda v samostojni babiški enoti, je bilo perinatalne umrljivosti 0,2 % tako na Norveškem kot na severu države. V enakem obdobju je bila smrtnost v prvem mesecu življenja na Norveškem 0,2 %, na severnem Norveškem 0,2 %; med kandidatkami za porod v babiški enoti na Norveškem 0,05 %, na severnem Norveškem 0,1 %. V Alti je bilo zabeleženih manj kot pet primerov v desetletju, česar niti ni smiselno prikazovati v odstotkih (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

Babiška enota v Alti ima primerljiv odstotek nenačrtovanih porodov izven institucije, resne maternalne obolevnosti, prezgodnjih porodov, ocene po Apgarjevi, porodne teže, perinatalne umrljivosti in neonatalne umrljivosti z ostalo Norveško. Deluje v skladu z nacionalnimi smernicami in ima dobre rezultate (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014). Poleg tega uporabnicam nudijo obravnavo v domačem okolju, kontinuiteto skrbi in zaupanje, ki so pomembni sestavni deli visokokakovostne obravnave med nosečnostjo in porodom (Guidelines for Antenatal Care, 2005).

Zaključek

Iz napisanega je razvidno, da sta obporodno zdravstvo varstvo severne Norveške in samostojna babiška enota v Alti zadovoljive kakovosti in da prednosti odtehtajo tveganja decentralizirane babiško-porodniške obravnave nosečnic in porodnic. V projekciji do leta 2030 v občini Alta predvidevajo nadaljnjo porast prebivalstva, zaradi česar se bo dvignilo tudi število nosečnic. Poleg tega pa bo tudi več debelosti, diabetesa, pridruženih obolenj in ženske se bodo za otroke odločale pri višji starosti. Iz tega sklepajo, da se število porodov v babiški enoti Alta ne bo niti bistveno povečalo niti zmanjšalo (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

Babice v Alti si želijo ohraniti samostojnost, kljub temu pa se zavzemajo za to, da bi dobili svojega specialista ginekologa porodničarja, h kateremu bi lahko pošiljale nosečnice s komplikacijami in jim prihranile trud, čas in denar. V naslednjih letih bodo obsežno širili in modernizirali tudi svoje prostore.

Napisala:

Mateja Kusterle, prof. ang. in špa., študentka 3. letnika babištva

Vir prispevka in fotografije

Preberi še: Izkušnja Slovenke z nosečnostjo in porodom na Nizozemskem