Bolečina v predelu medenice – kdaj do ginekologa?

Prvi obisk pri ginekologu ženske največkrat opravimo, ko nam izostane menstruacija in predvidevamo, da smo noseče. Večina nas naredi doma že test nosečnosti.

Na prvem pregledu, ki se običajno opravi do 12. tedna nosečnosti, ginekolog pregleda dokumentacijo, vzame anamnezo (osebno in družinsko), babica (ali medicinska sestra) vam izmeri pritisk, telesno težo. Dobili boste napotnico za krvne preiskave (kompletna krvna slika, krvna skupina, Rh-D faktor, indirektni Coombsov test, prva toxoplazmoza, krvni sladkor) in preiskave urina, kar največkrat opravite že kar pri ginekologu (albumen, sediment, ketoni in glukoza). Opravi se prvi ultrazvočni pregled, ki je izredno pomemben, saj se določi, koliko plodna je nosečnost, ali je nosečnost v maternici, ali so prisotni utripi. Določita tudi predviden termin poroda. Ginekolog naj bi se z vami pogovoril o zdravem načinu življenja, prehrani, dobile boste  materinsko knjižico, ki jo morate od prvega dne do poroda vedno nositi s seboj.

Se pa lahko že v prvem tromesečju pojavijo težave, pri katerih je potrebno obiskati zdravniško pomoč.

  • Krvavitve v prvi polovici nosečnosti – vse krvavitve so patološki pojav. Glavni vzroki so spontani splav, zunajmaternična nosečnost, mehurčasta snet, implantacijska krvavitev, spremembe na materničnem vratu, nožnici ali zunanjem spolovilu. V primeru nosečnosti z dvojčki občasno pride do odmrtja enega ploda, takrat se lahko pojavi minimalna krvavitev iz maternice (Rakić, 2016).
  • Spontani splav – je spontana prekinitev nosečnosti, preden je plod viabilen – sposoben za preživetje v zunanjem okolju. Je najpogostejši zaplet v prvem trimesečju nosečnosti. Ocenjeno je, da se približno 15 % klinično poznanih spontano nastalih nosečnosti konča s spontanim splavom.

Vzroki pri plodu: kromosomske nepravilnosti pri plodu, kongenitalne anomalije ploda, poškodba ploda (poškodba ploda zaradi potrebnih invazivnih preiskav, kot so amnioventeza, biopsija horionskih resic, kordocenteza).

Vzroki pri materi: nepravilnosti maternice, mikroorganizmi (Toxoplasma gondii, parvovirus B19, Listeria monocytogenus, virus ošpic, virus herpes sipleks, citomegalovirus in virus limfocitnega horiomeningitisa).  In nekatere druge bolezni matere (disfunkcije ščitnice, nadledvic, sindrom policističnih jajčnikov, trombofilija, avtoimunske bolezni).

In nato idiopatski spontani splavi, to so splavi brez jasnega vzroka.

Klinična slika spontanega splava je zelo nespecifična. Krvavitev iz nožnice se pojavi pri 20–40 % žensk v zgodnji nosečnosti. V skupini žensk pri katerih se krvavitev iz nožnice pojavi med 7.–11. tednom klinično potrjene nosečnosti v 90–96 % ne pride do spontanega splava. Po drugi strani 13 % žensk, ki so splavile, niso imela krvavitev iz nožnice. Spontani splav spremljajo tipično krčevite bolečine, podobne menstrualnim krčem (Došen, 2016).

Torej ob vsaki krvavitvi in krčevitih bolečinah obiščite zdravniško pomoč.

  • Vnetja ženskih spolovil in pelvična vnetna bolezen. V nožnici ženske so v reproduktivni dobi prisotne številne bakterije, ki sestavljajo normlano mikrofloro nožnice. Normalen pH nožnice je kisel, med 4 in 4,5. Tako kislo okolje vzdržujejo laktobacili, ki tvorijo mlečno kislino. Kislo okolje nožnice in epitelij, ki je pod vplivom estrogenov bogat z glikogenom, ščitita nožnico pred okužbami. Če se normalna mikroflora poruši, kar se lahko zgodi, na primer, po zdravljenju z antibiotiki, po menstruaciji, po spolnem odnosu, ob sistemski bolezni, se v nožnici razrastejo drugi mikroorganizmi, ki povzročijo vnetje. Velik delež vnetij povzročajo spolno prenosljivi povzročitelji.

Vnetje nožnice in zunanjega spolovila – nenormlani izcedek iz nožnice (ki lahko tudi smrdi), pekoč ali srbeč občutek na spolovilu.  Najpogostejša so vnetja nožnice (kolpitis, vaginitis), vnetja zunanjega spolovila (vulvitis) ali obeh (vulvo-vaginitis). Najpogostejši povzročitelj so bakterije, nato glivice in praživali.

Bakterijska vaginoza – občutek pečenja in draženja po spolovilu, srbečica, sivo-belkast homogen in smrdeč izcedek iz nožnice. Izcedek ima vonj po ribah.

Glivično vnetje spolovil – pekoč občutek na spolovilu, srbečica, bolečine v nožnici ob spolnem odnosu, eritem spolovila, edem spolovila. Značilen je bel ali zelenkast izcedek iz nožnice, ki se lepi na stene nožnice in ima videz skute ali mladega sira.

Okužba spolovil z bičkarjem Trihomonas vaginalis – obilen, penast, rumeno-zelenkast, smrdeč izcedek iz nožnice, bolečine v nožnici in presredku, bolečine v nožnici ob spolnem odnosu, boleče uriniranje, znanje spolovilo in nožnica sta lahko pordla, otekla, na sluznici nožnice in predvsem na materničnem vratu se lahko pojavijo točkaste krvavitve, ki so videti kot površina jagode.

Polek okužbe z bičkarjem Trihomonas vaginalis se tudi druge bakterijske in virusne spolno prenosljive okužbe klinično pokažejo z vnetjem ženskih spolovil.

Genitalni herpes – je nevaren tudi za plod in novorojenčka. Če ženska prvič zboli za genitalnim herpesom v začetku nosečnosti, je možnost za prenos okužbe na plod majhna, če do tega pride, pa lahko povzroči splav. Tudi sicer imajo nosečnice lahko hujšo obliko bolezni. Če pride do prve okužbe proti koncu nosečnosti, obstaja velika verjetnost orenosa okužbe na plod.

Sifilis – Transplacentarni prenos okužbe je najbolj verjeten, če ima nosečnica zgodnji sifilis. Pri poznem latentnem sifilisu je verjetnost za prenos okužbe majhna. Pri plodu pride do okužbe po navadi nekje med 14. in 16. tednom nosečnosti. Okužba s sifilisom lahko povzroči odmrtje ploda, zastoj rasti ploda, rinitis, anemijo in druge zaplete (Jančar, 2016).

  • Bolečine v mali medenici (pelvična bolečina) so bolečine v mali medenici in spodnjem delu trebuha, ki lahko izžareva tudi v križ in zgornji del stegen. Lahko nastopi zaradi akutnih vzrokov, torej bolečina traja manj kot tri mesece, npr. zaradi zunajmaternične nosečnosti in vnetja sečil (uroinfekt), Med kronične – neciklične vzroke pa sodita, npr., zaprtje (obstipacija), zarastline od morebitnih prejšnjih operacij in drugo. Kronična bolečina traja vsaj 6 mesecev.

Zunajmaternična nosečnost se v 95 % se nahaja v jajcevodu. Po približno 4 tednih nosečnosti povzroči širjenje (distenzijo) jajcevoda. Gre za enostransko bolečino v mali medinici, ki je sprva topa in manjše jakosti. Klinična slika je nato odvisna od poteka bolezni. Ob spontani resorpciji zunajmaternični nosečnosti težave postopoma izzvenijo. Najpogosteje pa krčenje jajcevoda deloma ali popolnoma iztisne nosečnost v trebušno votlino in pride do tubarnega splava s krvavitvijo z mesta ugnezditve zarodka. V tem primeru postane bolečina sprva krčevita, nato začano popusti in se ponovno pojavi topa bolečna, ki pa se lahko razširi tudi na celoten trebuh, to pa je znak nevarne krvavitve v trebušno votlino. V primeru raztrganja jajcevoda naraščajoči topi bolečini sledi rahlo olajšanje in nato ponovno poslabšanje znaki krvavitve v trebušni votlini (intraabdominalna krvavitev). Poleg bolečine je značilen še 6–8 tedenski izostanek menstruacije in manj izrazita izvenciklična krvavitev. Terapija je  glavnem kirurška z odstranitvijo prizadetega jajcevoda, redkeje medikamentozno zdravljenje

Torzija materničnih adneksov – torzija jajčnikov, jajcevodov ali celotnih materničnih andeksov povzroči zasuh teh struktur okoli svoje osi. Najpogostejši bolezenski znak je enostranska bolečina v spodnjem delu trebuha, ki je pogostejša na desni strani. Značilnosti bolečine pa so lahko različne. Težave se začnejo nenadoma po nekaterih aktivnostih, kot so dvigovanje, telesna vadba, spolni odnosi, obrašanje v spanju itn. Bolečino pogosto spremljajo še slabost, bruhanje in neječnost (Reljič, 2016).

Uroinfekt – mikroorganizmi v sečila najpogosteje pridejo iz perinealnega dela (presredka) preko sečnice (ascendentna pot). Zaradi relativno kratke sečnice zbolevajo ženske 30-krat pogosteje kot moški. Nosečnice imajo enako verjetnost okužbe sečil kot ostala ženska populacija, vendar pa okužbe pri njih potekajo bolj komplicirano, v skrajnem primeru so lahko nevarne tudi za sam plod, zato je potrebno urin pri nosečnicah vedno sterilizirati (pozdraviti tudi izolirano bakteriurijo). Tako je večkratni pregled urina del standardnega nadzora oziroma pregleda nosečnice.

Uretritis – vnetje sečnice je ponavadi posledica okužbe s spolni prenosljivimi mikroorganizmi (zlasti s Klamidijo in Gonokokom). Okužba lahko poteka brez kliničnih znakov (asimptomatsko) ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici in ali z izcedkom.

Cistitis – vnetje mehurja se ponavadi kaže s pogostim in pekočim uriniranjem, neprestano tiščanje na vodo, redkeje je urin tudi krvav. Bolniki pogosto navajajo tudi bolečino nad mehurjem oziroma nad sramno kostjo (suprapubicna bolečina). Telesna temperatura ponavadi ni povišana.

Pielonefritis – pri vnetju ledvice in ledvičnega meha se pojavi povišana temperatura (38°C in več) ter mrzlica, bolečina ledveno, ponavadi tudi težave zaradi pridruženega vnetja mehurja (Uroweb, n. d.).

Viri:

  1. Došen, M. (2016). Ginekologija in perinatologija. V I. Takač in K. Geršak (ur.), Spontani splav (str. 120-125). Maribor: Medicinska fakulteta.
  2. Jančar, N. (2016). Ginekologija in perinatologija. V I. Takač in K. Geršak (ur.), Vnetja ženskih spolovil in pelvična vnetna bolezen (str130-140). Maribor: Medicinska fakulteta.
  3. Rakić, S. [Saša]. (2016). Ginekologija in perinatologija. V I. Takač in K. Geršak (ur.), Krvavitve v prvi polovici nosečnosti (str. 484–487). Maribor: Medicinska fakulteta.
  4. Reljič, M. (2016). Ginekologija in perinatologija. V I. Takač in K. Geršak (ur.), Pelvična bolečina (str. 113–119). Maribor: Medicinska fakulteta.
  5. Uroweb. (b. d.). Pridobljeno s Povezava