Disforija (D-MER) ob refleksu praznjenja dojke

Eden od problemov, ki je še dokaj neraziskan in nepojasnjen, je disforija ob refleksu praznjenja dojke ( D-MER; Dysphoric Milk Ejection Reflex), ki se pojavi ob začetku refleksa sprostitve mleka iz mlečnih vodov.

Pri tem pojavu gre za negativno izkušnjo doživljanja dojenja. Glede na to, da se pojavlja v trenutku začetka sproščanja mleka, za katerega je odgovoren oksitocin, ter glede na ugotovitve raziskave, ki so jo izvedli Fernadez in sodelavci (2012), bi bilo potrebno pomisliti na povezavo med uporabo sintetičnega oksitocina med porodom in nastopom tega pojava.

Za začetek naj navedemo citat neke avstralske mame, ki je s prispodobo opisala svoje doživljanje disforije ob refleksu praznjenja dojke:

»If you have read Harry Potter they talk about the creatures that suck the soul out of you and when they are around it makes you cold and you start to focus on negative things and fall into this abyss of negative thoughts – that is how D-MER was for me at times. « (Australian breastfeeding association, 2012). Kar v prevodu pomeni: »Če ste brali Harryja Potterja, veste, da so del zgodbe tudi stvori, ki ti izsesajo dušo. Ti s svojo prisotnostjo poskrbijo, da ti postane hladno, da se začneš osredotočati na negativne stvari in te pahnejo v brezno negativnih občutij – tako sem se počutila jaz ob spopadanju z D-MER-om.«

Tako Heise in Wiessinger (2011) kot Lawrence in Lawrence (2011a) poudarjajo, kako pomembno je seznaniti strokovno osebje z obstojem tega pojava in opozarjajo, da je potrebno to področje še raziskati.

SPLOŠNO O D-MER-u

Pri D-MER-u gre torej za pojav negativnih čustev oziroma občutij 30–90 sekund pred sprostitvijo mleka, pa naj bo to ob dojenju, črpanju ali zgolj spontanem refleksu iztekanja mleka. Od trenutka, ko se mleko dejansko prične sproščati, in do takrat, ko otrok začne sesati, lahko ta pojav že mine. Ta val negativnosti torej traja nekaj minut in nato popolnoma izzveni. Potrebno je poudariti, da se vse skupaj ponovi tik pred naslednjim refleksom iztekanja mleka. Kako močno mama občuti in tudi doživi ta problem, je odvisno od vsake posameznice. Vseeno pa ima pri vseh neko skupno lastnost, in sicer: val negativnih občutij, ki so lahko pri posameznici tudi »uničujoča« – samomorilne misli. Prav ta čustveni odziv je ključna komponenta D-MER-a. Različna intenziteta doživljanja razdeli čustvene odzive v tri stopnje. To so: malodušje/potrtost, tesnobnost in vznemirjenje. Najpogosteje pa ta fenomen ženske opisujejo z naslednjimi besedami: občutek praznine v trebuhu, tesnobnost, zaskrbljenost, žalost, živčnost, razdražljivost, pozabljivost, potrtost, introspektivnost, brezvoljnost in splošna negativna občutja (Heise, 2011).

Heise in Wiessinger (2011) navajata, da se D-MER običajno pojavi pri vseh otrocih ali pa zgolj pri mlajših. Namigujeta (Heise in Wiessinger, 2011), da bi lahko sprožitev D-MER-a naraščala s starostjo mam.

FIZIOLOGIJA D-MER-a

Gre za fiziološki problem in ne psihološki, pri čemer ima pomembno vlogo dopamin (Heise, 2011). To se je potrdilo tudi s pomočjo spletnega vprašalnika, ki sta ga sestavili Heise in Wiessinger (2011). Ugotovili sta, da nobena od sodelujočih mam ni verjela v psihološki izvor. Navajata, da je marsikatera prej pomislila na pogojenost pojava z dogodki iz preteklosti ali sedanjosti.

Kot je bilo že povedano, dopamin inhibira izločanje prolaktina (Riordan, 2010). Za sintezo mleka potrebujemo povišan nivo prolaktina, kar pomeni, da mora koncentracija dopamina v krvi upasti. Obenem pa mora priti tudi do refleksa iztekanja mleka, katerega sprožitelj je oksitocin. Refleks iztekanja mleka lahko sproži novorojenec s sesanjem bradavice, prekomerna »polnost« dojk, misel na otroka ali pa ga sproži kaj drugega in prav v tem trenutku pride do padca dopamina, ki mu sledi počasen porast koncentracije prolaktina. Pri mamah, ki občutijo D-MER, pride do padca v koncentraciji dopamina v centralnem živčnem sistemu prehitro ali preobsežno, lahko pa celo pade do zelo nizke koncentracije. Ob pojavu tega naglega upada dopamina pri takih mamah so receptorji za dopamin, ki se nahajajo v centru za zadovoljstvo v možganih, prikrajšani, kar privede do navala negativnih občutij. Ščemenje in slabost, ki se lahko pojavita ob refleksu iztekanja mleka, sta nekaj povsem drugega kot D-MER, vseeno pa ga lahko spremljata. Prav tako D-MER ni poporodna depresija, čeprav se lahko pojavlja istočasno. Mame, ki imajo težave s tem, so namreč, splošno gledano, srečne in zadovoljne med posameznimi epizodami D-MER-a (Heise, 2011).

Mame nimajo tega problema zaradi slabe porodne izkušnje ali morebitne negativne spolne zgodovine (posilstvo). Res je, da jo lahko ta občutja spomnijo na stresne situacije, ki jih je doživela. Vseeno pa same izkušnje niso sprožitelji D-MER-a. Nagel padec dopamina nekatere mame prisili, da pričnejo podoživljati pretekle dogodke. Do tega pride zaradi padca dopamina na isto koncentracijo, kot je padel ob tistem dogodku (Heise, 2011).

INTENZIVNOST IN TRAJANJE  D-MER-a

Tako kot vsi pojavi se tudi D-MER lahko pojavlja različno intenzivno. Nekatere mame imajo blago obliko D-MER-a, ki jo opisujejo zgolj kot zbodljaje, so pa tudi take, ki občutijo najvišjo raven intenzivnosti. Ta ekstremnost se kaže predvsem v samomorilnih mislih, občutkih jeze ali mislih na samopoškodbe. Taki občutki so najpogosteje kratkotrajni in redko uresničeni. Taka mama ne potrebuje »ožigosanja«, da predstavlja grožnjo, ampak je potrebna spodbude in podpore. Prav tako potrebuje resnejšo obliko zdravljenja, se pravi zdravljenje z zdravili, da bo sposobna obvladovati svoj D-MER. Pri mami, ki trpi za poporodno depresijo ali kakršno koli drugo psihično motnjo, bo zdravljenje težje kontrolirati. Nekatere mame navajajo, da se je D-MER pojavil v prvih tednih dojenja ter minil po treh mesecih dojenja. Pri nekaterih pa sčasoma postaja blažji in počasi izzveni. Seveda pa vse mame nimajo te sreče in se z njim spopadajo skozi celotno obdobje dojenja (Heise, 2011).

Ne glede na njegovo intenzivnost, D-MER ni tehten razlog za prenehanje dojenja. Nobena od doječih mam ne sme prenehati dojiti svojega otroka, dokler je mogoče in si otrok to želi. Dejstvo je, da ravno D-MER s povzročanjem negativnih občutij in neudobjem napeljuje mame k tej odločitvi. Zaradi tega se marsikatera mama odloči za (pre)zgodnjo prekinitev dojenja. Vedeti je potrebno, da lahko prezgodnje odstavljanje prav tako negativno ali celo še bolj vpliva na mamo. Povzroča ji lahko občutek krivde, kar lahko privede do novih problemov. Lahko si prične očitati, da je slaba mama, da ni sposobna zadovoljiti osnovnih otrokovih potreb, in podobno. Seznanitev doječih mam s tem, da je to, kar občutijo med dojenjem, zdravstveni oziroma hormonski problem, bi marsikateri pomagalo pri sprejemanju in predelavi negativnih občutij, ki jim je izpostavljena. Marsikatera bi tudi spoznala, da prezgodnje odstavljanje nima pomena. Tiste, ki bi o tem vseeno razmišljale, pa bi morali spodbuditi k zdravljenju (Heise, 2011).

ZDRAVLJENJE

Pri mamah, ki imajo blago ali srednjo obliko intenzivnosti D-MER-a, ima pri zdravljenju pomembno vlogo izobraževanje. Dejstvo je, da se marsikatera lažje sprijazni z D-MER-om in njegovimi simptomi, ko izve, da ne gre za psihološki problem. Take mame bi bilo smiselno spodbujati k temu, da svoje epizode D-MER-a posnamejo, pozorno opazujejo ali si celo zapišejo kot pomoč pri prepoznavanju aktivnosti ali dogodkov, ki jih poslabšajo (kava, stres, dehidracija), in tiste, ki jih pomagajo ublažiti (večja hidracija, počitek, telesna aktivnost). Tiste, ki imajo resnejšo oziroma intenzivnejšo obliko, pa potrebujejo medicinsko zdravljenje s snovmi, ki povzročijo dvig koncentracije dopamina. Selektivni zaviralci ponovnega privzema seratonina (angleška kratica je SSRI) so ena od vrst antidepresivov, ki je najpogosteje predpisana in ni učinkovita pri zdravljenju D-MER-a (Heise, 2011). Na to, da antidepresivi ne pomagajo, opozarjata tudi Lawrence in Lawrence (2011a) ter izpostavljata pomen uporabe ustreznih zelišč.

Heise in Wiessinger (2011) sta v svojem poročilu zapisali, da je Heise našla podatke o tem, da navadni rožni koren ali latinsko Rhodiola rosea zavira monoaminooksidazo, ki povzroča padec dopamina in s tem pripomore k rahlemu dvigu koncentracije. Drugače spada Rhodiola rosea v varnostno kategorijo B, kar pomeni, da ni ravno primerna za samo zdravljenje. V nekaterih primerih oziroma lahko nepravilna uporaba izzove negativne učinke. Pri Heise je uporaba kapsul navadnega rožnega korena omilila simptome D-MER- a. Kadar je pozabila vzeti zdravilo, so se simptomi ponovno okrepili. Kot navajajo Khanum in sodelavci (2005), Rhodiola rosea s svojim delovanjem stimulira učinek nevrotransmiterjev, kot so: serotonin, epinefrin, dopamin in nikotinske receptorje v centralnem živčnem sistemu. Prav tako izboljša učinek omenjenih nevrotransmiterjev na možgane, saj poveča prepustnost možganske bariere. Spremembe nivoja monoamina nevrotransmiterjev v živcih vplivajo na uravnavanje volje, zaskrbljenosti in čustev v amigdali, hipokampusu in hipotalamusu, kar posledično vpliva na občutja posameznika (Khanum et al., 2005).

Čeprav D-MER ni javno poznan pojav, so se v obdobju priprave in iskanja literature za diplomsko delo na mojo objavo, da iščem kandidatke za sodelovanje pri diplomskem delu, pričele javljati posameznice. Prepoznale so se v opisu samega D-MER-a. Se pravi, da ta obstaja tudi v Sloveniji, ampak ženske o tem ne spregovorijo iz različnih razlogov. Večini se niti sanja ne, kaj se jim pravzaprav dogaja. Upam, da bo izpoved gospe, ki je tudi pristala na sodelovanje, spodbudila ostale mame, ki doživljajo ali so doživljale podobno izkušnjo, da spregovorijo. Z njihovo pomočjo bi lahko prišli do novih spoznanj o D-MER- u in tako pripomogli k boljši obravnavi posameznic s to težavo.

Zanimivo bi bilo natančneje proučiti, kaj se dogaja s koncentracijo hormonov med samo aktivno fazo D-MER-a in ali se lahko njegove epizode pri posameznici med seboj razlikujejo po stopnji intenzivnosti. Dodatne študije in raziskave na tem področju bi bile smiselne in zaželene. Prav tako bi bilo lepo, če bi ženske začeli obravnavati kot celoto na vseh področjih ginekologije in porodništva. Se pravi, da bi tudi pri samem vodenju nosečnosti ter poroda razmišljali o posledicah izvedenih intervencij v poporodnem obdobju.

Na tem mestu bi rada tudi poudarila, da je slovensko strokovno izrazoslovje, vsaj na tem področju, precej šibko. Kar veliko težav je bilo pri prevajanju kakšne besedne zveze. Ena izmed njih je recimo: »milk ejection reflex« oziroma »let down«. Ker nikjer nisem našla ustreznega prevoda, sem zvezo prevedla kot »refleks iztekanja mleka«. Odlično bi bilo, če bi se v prihodnjih letih naredilo še kaj na tem področju in bi se razmišljalo v smeri dopolnitve strokovnega slovarja s tega področja.

Preberi še:

Uporaba zdravil med porodom in njihov vpliv na žensko in dojenje

Sprostitev mleka ali refleks iztekanja mleka

Spremembe dojk med dojenjem in laktogeneza

Hormoni pomembni za dojenje

Dojenje v porodni sobi

9 instiktivnih faz novorojenca

Vir: Diplomska naloga “Doživljanje in občutki ženske med dojenjem” (2016) avtorice Teje Šircelj pod mentorstvom pred. Tite Stanek Zidarič, dipl. bab., MSc, IBCLC

Foto

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.