Dojenje po 1. letu otrokove starosti

Na Fb strani Svetovalcev za laktacijo Slovenija najdete zanimive prispevke, med drugim tudi tole:

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dojenje ob ustrezni mešani prehrani do drugega leta starosti ali dlje. Materino mleko v drugem letu še vedno nudi zaščito otroku pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi, hkrati pa z meseci dojenja narašča zaščita otroka in matere pred kroničnimi nenalezljivimi obolenji sodobnega časa.
Študije, ki raziskujejo vplive dojenja na zdravje otroka in matere, potrjujejo pozitiven in od odmerka odvisen vpliv na zdravje otroka in matere. Torej, je smiselno priporočati nadaljevanje dojenja tudi po prvem letu otrokovega življenja.
6 POZITIVNIH VPLIVOV DOJENJA V DRUGEM LETU STAROSTI:
1. Dojenje pomembno ščiti otroka pred okužbami tudi v drugem letu življenja.
2. Dalj časa dojeni otroci imajo manjšo verjetnost debelosti v otroštvu in adolescenci.
3. Vpliv dojenja na kognitivni razvoj otroka je sorazmeren s skupno količino popitega materinega mleka.
4. Leto in več dojenja bistveno zniža tveganje za karcinom dojke pri materi.
5. Dojenje zmanjša tveganje malignoma ovarijev pri materi; zmanjšanje je premo sorazmerno z dolžino dojenja.
6. Dojenje, daljše od 12 mesecev, zmanjša tveganje za pojav metabolnega sindroma in diabetesa tipa 2 pri materi.
Vir: Marjetka Žefran Drole, dr. med., spec. pediatrije, IBCLC; Dojenje po 12. mesecu – medicinski vidiki. Zbornik prispevkov Dojenje in delo – naj deluje (2015). Nacionalni odbor UNICEF-a Slovenija za spodbujanje dojenja in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.

DOJENJE IN DELO 
Ozaveščenost žensk o pozitivnih vidikih dojenja je vse večja, zato mnogo žensk po vrnitvi na delo nadaljuje z dojenjem. Temu sledi zakonodaja, ki ureja delovna razmerja in tako omogoča lažje združevanje dela in družinskega življenja.
Dojenje kot pravna kategorija se pojavlja tudi v slovenski delovnopravni zakonodaji. Zakon o delovnih razmerjih določa posebno varstvo pred odpovedjo za doječe delavke in varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva: prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja (184. člen v povezavi s 146. členom), varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom (185. člen) in pravica doječe matere (188. člen).
Ključnega pomena za uspešno vrnitev na delo in nadaljevanje dojenja je poznavanje svojih pravic, zgoden dogovor z delodajalcem in poznavanje ciljev in želja v zvezi z dojenjem otroka. Doječe delavke v Sloveniji uživajo v precej visoki ravni pravic in varstva, kar omogoča, da nadaljujejo z dojenjem po priporočilih strokovnjakov.

Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pogoji za pridobitev pravice do odmora za dojenje:
– otrok še ni dopolnil 18 mesecev,
– polni delovni čas,
– med delovnim časom,
– najmanj ena ura dnevno.

Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. Odmora za dojenje ni mogoče koristiti tako, da bi delavka delala 7 ur in prej zaključila z delom. Pravica do nadomestila za čas odmora se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.

Kaj potrebujejo ženske za uspešno nadaljevanje dojenja po vrnitvi na delo?
1. Zasebnost – prijeten, intimni prostor, kjer lahko ženska podoji otroka ali iztisne mleko (naj ne bi bilo stranišče).
2. Čas – odmor med delovnim časom.
3. Podpora delodajalca in sodelavcev.

Vir: Barbara Marinko, uni. dipl. pravnica; Zakonodaja in dojenje v Sloveniji ter v tujini. Zbornik prispevkov Dojenje in delo – naj deluje (2015). Nacionalni odbor UNICEF-a Slovenija za spodbujanje dojenja in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.

Preberi še:

Dojenje po 1. letu – dojenje.net

(Pre)dolgo dojenje? – rumina.si

Tako “velik” pa se še kar doji? – iskreni.net

Foto