Jod v nosečnosti

Njegova vloga in prehranski viri

Jod je kemični element s simbolom I in atomskim številom 53, sicer pa med nosečnostjo in tudi sicer zelo pomemben element vaše prehrane, saj vpliva na delovanje ščitnice oz. sintezo ščitničnih hormonov.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi lahko 2 milijardi ljudi trpelo za pomanjkanjem joda, četrtina teh ljudi (50 milijonov) naj bi trpela zaradi resnih simptomov, kot je poškodba možganov. V zahodnem svetu je pomanjkanje joda nekoč veljalo kot redkost, danes pa je neravnovesja več. Eden od razlogov za to je sprememba kakovosti tal zaradi načina kmetovanja danes v primerjavi s kmetovanjem nekoč. Onesnaževanje in sodobne kmetijske metode so marsikje privedle do pomanjkanja mineralov v tleh, zato je tudi joda v živilih manj.

Pomanjkanje joda v prehrani nosečnice in posledice:

Pomanjkanje joda ima različen učinek na različne ljudi, naštevam nekaj primerov bolezni kot posledica pomanjkanja joda:

– fetalni hipotiroidizem – to je zmanjšana funkcija ščitnice pri nerojenih otrocih, kar lahko povzroči poškodbe možganov,

– motnje kot so anksioznost, depresija in napadi panike

– duševna zaostalost – v skrajnih primerih, vendar pogosteje pri otrocih mater, ki so imele primanjkljaj joda,

– golša-povečanje ščitnice

– avtizem

– v nekaterih študijah je pomanjkanje joda povezano tudi z rakom dojke

– večje tveganje za splav

– večje tveganje za prezgodnji porod

– večje tveganje za mrtvorojenost

Jod ima bistven pomen pri razvoju otrokovega živčnega sistema in možganov, uravnava tudi njegovo presnovo. Pri materi, torej noseči ženski, jod vpliva na uravnavanje delovanja žleze ščitnice. Kadar ščitnica ne deluje dobro, obstaja večje tveganje za splav, mrtvorojenost in prezgodnji porod.

Viri joda v živilih:

Viri joda so jajca, mlečni izdelki, morski sadeži in zelenjava. Seveda se ravni joda razlikujejo glede na izvor hrane, proces pridelave in kakovost tal, prsti in vode. Količina joda v različnih vrstah živil se spreminja glede na količino joda v tleh ali vodi.

Priporočen vnos joda v nosečnosti je približno 130 mg na dan.

Prehranski viri joda so:

– jodirana nerafinirana sol (morska)

– mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, kefir)

– približno 100 g divjega rdečega lososa vam bo dalo polovico dnevno priporočenega vnosa joda

– sardele, skuše, tun (tudi konzervirane), trska/polenovka

– kozice, rakci (zelo dobro prekuhane, v nosečnosti ne surove in tudi ne premalo kuhane)

– jajca

– puranje meso (prsi)

– pečen krompir

– morske alge (previdnost zaradi vsebnosti živega srebra)

Ne pozabite, da so ribe tudi dober vir vitamina B12, ki pomaga pri normalnem nastanku rdečih krvnih celic in zmanjšuje utrujenost.

Kadar je količina zaužitega joda v nosečnosti previsoka, se lahko pojavijo negativne posledice na plodu. V študiji ki jo navaja ameriški Journal of Pediatrics so ženske, ki so jemale prenatalne vitamine z dodanim jodom in so jod dobivale še iz naravnih prehranskih virov kar za 11 krat presegale priporočen dnevni vnos joda, pri njihovih novorojenčkih pa se je pojavil kongenitalni hipotiroidizem.

Če jemljete kakršnekoli prenatalne prehranske dodatke, se posvetujete z zdravnikom.

Prehranska obravnava nosečnice z obolenji ščitnice

Vir1vir2

Foto