Kako promovirati varen in zdrav porod?

Oblikovalci politik lahko pripomorejo k promoviranju varnega, zdravega poroda, zato bi morali:

Urediti ustrezen zdravstveni sistem. Ključni kazalniki, po katerih se primerjajo države glede zdravja in uspešnosti delovanja zdravstvenega varstva, so: pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, pričakovana zdrava leta življenja, umrljivost novorojenčkov, maternalna umrljivost, precepljenost in razlike v zdravju po regijah.

 Pričakovano trajanje življenja je v Sloveniji preseglo 80 let ter je eno leto nad povprečjem EU-28 ob tem, da visoko izobraženi prebivalci živijo dlje in v boljšem zdravstvenem stanju kot prebivalci z najnižjo stopnjo izobrazbe.

 Umrljivost novorojenčkov je kazalnik, ki govori o dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe nasploh. V Sloveniji je med najnižjimi v državah OECD, in sicer znaša 1,6 smrti novorojenčkov na tisoč živorojenih otrok. Tudi glede maternalne umrljivosti v obdobju od 2009 do 2011 se Slovenija uvršča med uspešnejše države (triletna povprečna stopnja znaša 1,5 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok).

 Precepljenost populacije zaradi otroš kihbolezni je kazalnik, ki govori o vključenosti populacije v preventivne programe in je v Sloveniji enak povprečju EU, in sicer je proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih 96 odstotkov populacije (enako kot v EU), proti ošpicam pa 95 odstotkov (v EU 94 odstotkov).

 Kazalniki, ki kažejo na razlike v zdravju po regijah, ob drugih determinantah zdravja govorijo tudi o dostopnosti do preventivnih programov in programov zdravljenja. Po podatkih OECD ima Slovenija izmed vseh držav EU najnižji delež oseb, ki si niso mogle privoš iti zdravstvene oskrbe zaradi finančnih ali drugih razlogov. Sodimo med 17 evropskih držav, ki vsem svojim prebivalcem zagotavljajo zdravstveno oskrbo. Zaradi krize in posledične brezposelnosti pa so se neenakosti v zdravju med posameznimi skupinami prebivalstva in med regijami začele poglabljati tudi v Sloveniji. Vsaj deloma te razlike lahko pripišemo zmanjšani dostopnosti do zdravstvenega varstva (Ministrstvo za zdravje RS [MZ RS], 2015a).

Pa vendar nam v Sloveniji manjkajo raziskave o zadovoljstvu žensk, ki rodijo z izbrano babico doma, v porodnišnici ali v porodnem centru v primerjavi z obstoječo oskrbo, ki jo nudimo v zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Praksa večine slovenskih porodnišnic je, da ženska rodi z babico, ki je trenutno na izmeni. Samo porodnišnica Kranj ima možnost poroda z izbrano babico, ki ima sklenjeno pogodbo z Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. To babico ženske same kontaktirajo in pride z njimi rodit v BGP Kranj (Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj [BGP]ND). Tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje so prisluhnili porodnicam, ki želijo, da njihov porod vodi babica, ki ji zaupajo in si jo izberejo same. Tako omogočajo samoplačniško storitev, pri kateri si ženska sama izbere svojo babico (Splošna bolnišnica Trbovlje [SB Trbovlje], 2015). So pa tudi ženske, ki se odločijo za porod doma z izbrano slovensko ali tujo babico. V Sloveniji manjka ločena statistika glede pospeševanja poroda, indukcije poroda, poškodb presredka, prezgodnjega poroda pri fizioloških nosečnostih v primerjavi s patološkimi nosečnostmi. Če bi želeli relevantno statistiko, bi morali terciarni centri voditi ločeno statistiko, saj bi le tako bili konkurenčni manjšim porodnišnicam, kjer se srečujejo načeloma samo s fiziologijo, vse patološke nosečnosti pa pošiljajo v terciarne centre (npr. V Ljubljano ali Maribor).

Povečati dostop do zdravstvene oskrbe, ki najbolj zanesljivo podpira fiziologijo poroda, tj. do babic, porodnih centrov, porodnih spremljevalk. Nosečnice v Sloveniji imajo zelo dobre možnosti za dostop do zdravstvene oskrbe. Njihove nosečnosti vodijo ginekologi, po potrebi pa so napotene v terciarne centre. Tako imajo dvojno obravnavo, s čimer so obiski ginekologa pogostejši in je vodenje njihove nosečnosti poglobljeno in natančno. Pa vendar lahko razberemo, da so ginekologi in porodničarji tisti, ki se ukvarjajo s patološko nosečnostjo in sodelujejo pri porodu. Babice, ki so odgovorne zdravstvene profesionalke za vodenje fizioloških porodov in tudi podpirajo čim bolj fiziološke porode, so v Sloveniji nekoliko potisnjene ob rob. V Sloveniji ima vsaka nosečnica pravico do 10 sistematičnih pregledov in do dveh ultrazvočnih preiskav, prav tako pa se izvedejo tudi individualna svetovanja. Namen preventivnih pregledov je aktiven zdravstveni nadzor nosečnice in ploda. V primeru, da nosečnost ne poteka normalno, se ginekolog odloči za dodatne preglede. Prvi pregled opravi ginekolog v času do 12. tedna nosečnosti. Ponovni sistematični pregledi so okvirno v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti. Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti pa opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra. Če v ginekološkem timu ni zaposlene diplomirane babice ali za samostojno delo izobražene diplomirane medicinske sestre, te preglede opravi ginekolog (MZ RS, 2015b). Ker v slovenskih ginekoloških ambulantah (v sklopu porodnišnic,zdravstvenih domov ali samostojnih ginekoloških ambulant) ni zaposlene babice/za samostojno delo izobražene diplomirane medicinske sestre, ki bi lahko opravljala te preglede (negovalni kader je v večini samo za administracijo), vse preglede opravijo ginekologi. Glede na Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni iz leta 1998 in nazadnje dopolnjenega leta 2015 bi morali v Sloveniji delati na tem, da bi imele ženske v času nosečnosti večjo možnost dostopa do babic in bi bile deležne babiške obravnave. Raziskave v nadaljevanju kažejo, da stik z babico v času nosečnosti pozitivno vpliva na izid nosečnosti in poroda, tudi v primeru patološke nosečnosti. Na lanski četrti porodni konferenci v Mariboru z naslovom Starodavna modrost in moderna znanost poroda se je predstavila tudi porodnišnica Jesenice. Med drugim so povedali, da imajo vsak prvi ponedeljek v mesecu pogovor o fiziološkem porodu z ginekologom, pediatrom in babico. Od začetka leta 2015 pa babice vodijo tudi ambulanto, kjer opravijo 5 babiških pregledov, ki jih narekuje Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, pri zdravih nosečnicah v 16., 28., 35., 37. in 38. tednu nosečnosti. Preverijo tudi urin in če zaznajo spremembe, nosečnico napotijo h ginekologu. V nasprotnem primeru se z njo pogovorijo in ji dajo nadaljnje napotke. Po fizioloških porodih tudi same opravljajo vizite. Za tak način dela je potrebna naklonjenost vodilnih v sistemu, zaposlenih in uporabnic zdravstvenih storitev. Za to se potrebuje več kadra z ustreznim znanjem in izkušnjami in dodatni prostori, kjer bi se ta babiška dejavnost lahko izvajala. Kot zdravstveni delavci z enostavnim dostopom do znanja moramo poskrbeti, da bomo svoje obstoječe sisteme (pre)oblikovali tako, da bomo pozitivno vplivali na kulturo rojstev in tako spreminjali prakso, ki bo dokazano boljša in varnejša izbira za nosečnice, porodnice, novorojenčke in druge vključene v proces rojevanja. Vsekakor pa se morajo najprej urediti kadrovski primanjkljaji.

Podpreti kvaliteto dela vseh vključenih v proces poroda, podpreti pobude za izboljšavo kakovosti varstva mater in otrok ter za fiziološke procese pri zdravih ženskah in novorojencih in, kadar je to varno, pri tistih s posebnimi potrebami. Npr. rutinsko omogočiti stik koža na kožo tudi pri carskih rezih oz. če je mama nezmožna, to omogočimo očetu.

Razviti in implementirati izkušnje z oskrbo, izide poroda in ženska mnenja o kakovosti obravnave. Potrebno bi bilo pripraviti ankete o zadovoljstvu žensk z obravnavo v času nosečnosti, poroda in v poporodnem obdobju.

Razviti in objaviti možnosti uporabe varnih spletnih strani, ki nosečnicam omogočajo dostop do relevantnih informacij. K temu stremi tudi avtorica magistrske naloge, ki preko spletnega omrežja Facebook pod imenom Moja babica in na spletni strani www.mojababica.si zbira in ureja relevantne prispevke na temo nosečnosti, poroda, poporodnega obdobja in babištva.

Spodbujanje dojenja in ohranitev naziva Novorojencem prijazna porodnišnica. S pobudo Novorojencem prijazna porodnišnica Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja spodbuja dojenje za dobro zdravje mater in otrok (UNICEF, ND).

Podpreti javna izobraževanja in obveščanje žensk, javnosti, novinarjev in drugih o vrednosti fizioloških porodnih procesov za zdravje žensk in novorojencev.

Zadok (2016) v svojih pripravah parov na porod uporabi tablo, kamor udeleženci zapišejo asociacije v zvezi s porodom. Na tabli se znajdejo pozitivne besede, kot so: otrok, pričakovanje, blagoslov. Ampak bolj značilne so besede: bolečina, strah, izguba nadzora, smrt. Te asociacije izvirajo iz otroštva, saj nam porod vedno predstavljajo kot trpljenje in mediji ga predstavljajo tako. Zavedanje, ponižnost, potrpežljivost in predanost so štirje med seboj povezani elementi, ki v pripravi na porod ženskam pomagajo, da začnejo zaupati v svoje telo, pridobijo ustrezna znanja in samozavest. Ženska, ki se ne počuti varno ali zazna nevarnost, bo verjetno imela dolg in boleč porod. Zdravstveni delavci smo tisti, ki moramo ženskam v porodni sobi omogočiti, da se počutijo varno in nam zaupajo. Podpora in občutek varnosti naredijo porod hitrejši. Strah in tesnoba pa ga upočasnjujeta in ga naredita bolj bolečega. Med porodom čustva in okolje vplivajo na izločanje hormonov, ki imajo velik vpliv na porod. Ženska, ki se ne počuti varno, bo izločala veliko adrenalina, porod bo zato počasen in boleč. Mišice se pod vplivom adrenalina skrčijo, vsa energija gre v naše okončine. Telo je prav tako bolj občutljivo na bolečine. Izločanje adrenalina nam pomaga, da se izognemo nevarnosti, in poskrbeti moramo, da se ga med porodom izloča čim manj. Ženska, ki se v okolju, kjer rojeva, počuti varno, bo izločala oksitocin in endorfine, s pomočjo katerih bo njen porod lepo napredoval. Mišice so pod vplivom teh hormonov sproščene, energija pa se pošilja k maternici, kar izločanje oksitocina še povečuje (Durham, 2016). Da v porodni sobi preprečimo izločanje adrenalina, moramo poskrbeti, da se ženska počuti varno, ljubljeno in zaščiteno, da ima občutek nadzora in ob sebi osebe, ki ji nudijo podporo. Omogočiti ji moramo tudi zasebnost.

Vir: Nastja Pavel – Šest področij v porodni sobi za boljšo porodno prakso (2016); magistrska naloga pod mentorstvom izr. prof. dr. Darje Arko, dr. med. in somentorstvom doc. dr. Jadranke Stričević

Foto