Kontracepcija

V reproduktivnem obdobju, ki sega od pubertete do menopavze, se ženska in par srečujeta z načrtovanjem rojstev – z željo, da se rodi želen otrok. Na podlagi tega, gre večina čez več faz in sicer:

  • v prvih obdobjih želimo predvsem preprečiti neželeno nosečnost,
  • temu običajno sledi obdobje načrtovanja zanositve z razmikom med porodi,
  • nato ponovno sledi obdobje, kjer želimo preprečiti neželeno nosečnost.

In za preprečevanje neželene nosečnosti imamo na voljo več različnih kontracepcijskih metod in njena izbira je pomembna odločitev. Posledica neučinkovite metode je lahko nenačrtovana nosečnost, medtem, ko metoda, ki ni varna, lahko povzroči resne negativne zdravstvene učinke.

Metoda se mora prav tako skladati z vašim življenjskim slogom in se uporabljati pravilno in dosledno, sicer bo metoda manj učinkovita. Najpogosteje se za posamezne metode odločate glede na:

  • učinkovitost,
  • varnost,
  • osebni dejavniki,
  • dostopnost metode
  • (nekontracepcijske) koristi metode.

V enem letu zanosi 85% žensk, ki ne uporabljajo kontracepcije in so spolno aktivne. Učinkovitost posamezne metode merimo z nenačrtovanimi zanositvami, do katere pride v obdobju izpostavljenosti zanositvi ob uporabi kontracepcije – to je tako imenovana stopnja zatajitve kontracepcije.

Neželeno nosečnost lahko preprečimo z različnima kontracepcijskima metodama, to sta povratna ali reverzibilna(nosečnost prepreči le začasno)   ali trajno oziroma nepovratno (sterilizacija).

POVRATNE KONTRACEPCIJSKE METODE

Pregradna kontracepcija

Deluje kot ovira na fizikalen način (kondom, ženski kondom, diafragma) ali kemično (spermicidi).

1.Kondom 

Je kontracepcijski pripomoček, ki ga uporabljajo moški. Za osebe alergične na lateks, o na voljo kondomi iz poliuretana. Je v obliki tulca, na vrhu katerega je zbiralnih semenske tekočine in je običajno prevlečen z lubrikantom. Kondom mehanično prepreči izliv semena v nožnico. Ob značilni rabi kondoma v enem letu zanosi 4 – 18 od 100 žensk. Ob dosledni uporabi je neškodljiv in učinkovit kontracepcijski pripomoček. Zaščiti pred prenosom spolno prenosljivih bolezni in neželeno nosečnostjo. Z dvojno metodo (sočasna uporaba z učinkovito kontracepcijo npr. HK ali MV) nudi dvojno zaščito.

2.Femidom (ženski kondom)

Je medicinski pripomoček, ki ga uporablja ženska in je narejen iz poliuretana in prevlečen z lubrikantom. Vstavi se v nožnico in tako kot kondom mehanično prepreči izliv semena v nožnico in delno ščiti zunanje spolovilo. Ob značilni uporabi v enem letu redne uporabe zanosi 21 od 100 žensk, ob redni in dosledni uporabi pa 5 od 100 žensk. Na voljo v nekaterih državah.

3.Diafragma

Neželeno nosečnost preprečuje tako, da zapre vhod v maternico in prepreči semenčicam potovanje skozi MV v maternico. Ob rabi diafragme v enem letu zanosi 12 od 100 žensk. Za večjo učinkovitost jo uporabljamo sočasno s spermicidi. Velikost diafragme določi ginekolog ali pa uporabite diafragmo enotne velikosti.

4. Spermicidi

Gre za kemične snovi, ki ohromijo in uničijo semenčice. Na voljo so v obliki kreme, nožničnih svečk ali topnega filma in se vstavijo v nožnico. Gre za manj učinkovita kontracepcijska sredstva, saj v enem letu uporabe zanosi 28 od 100 žensk. Dovolj učinkoviti so le, če jih uporabljamo skupaj s kondomom ali diafragmo.

Naravno načrtovanje družine (V Sloveniji imamo kar nekaj punc, ki se ukvarjajo z naravnimi metodami, vsaka s svojo. Pobrskajte jih po IG)

Naravno načrtovanje družine (NND) ali naravne kontracepcijske metode temeljijo na poznavanju plodnosti in spolni vzdržnosti v časi plodnih dni. Za učinkovito uporabo naravnih metod, mora par dobro poznati anatomijo in fiziologijo rodil. NND sodi med manj učinkovite metode, daj v povprečju tako zanosi 24 od 100 žensk v enem letu uporabe, tako je primernejša za načrtovanje želene zanositve. NND temelji na določanju plodnih dni, ki se opira na 5 predpostavk, ki pa niso vedno zanesljive: izmenjava plodnih in neplodnih dni v menstrualnem ciklusu; v enem menstrualnem ciklusu nastopi le ena ovulacija; jajčece je sposobno biti oplojeno 12-24 ur po ovulaciji; spermiji preživijo v rodilih 3-5 dni; ženska je sposobna natančno opazovati svoj ciklus.

Vedeti moramo tudi to, da na nas zelo pomembno vpliva tudi raven stresa, spanca, uporaba zdravil in podobno. Zato, če se želite naučiti kakšne od naravnih metod ND, res izberite inštruktorico, ki vas bo o vseh izjemah poučila.

1.Koledarska (Ogino- Knausova) metoda

Temelji na oceni plodnih dni na osnovi dolžine menstrualnega ciklusa, ki jo štejemo od prvega dne menstruacijske krvavitve do zadnjega dne pred naslednjo menstruacijo  in jo moramo beležiti šest zaporednih menstrualnih ciklusov. Za določitev plodnih dni odštejemo 18 dni od najkrajšega in 11 dni od najdaljšega menstrualnega ciklusa. V plodnih dneh se spolnosti vzdržimo.

2. Ovulacijska (Billingsova) metoda

Temelji na ocenjevanju sluzi, ki jo izločajo žleze materničnega vratu. Pri tej metodi ocenjujemo sluz na vhodu v nožnico pred odvajanjem vode in hkrati ocenjujemo občutek suhosti in vlažnosti. En dan pred sproščanjem obilne, vlečljive in prozorne sluzi, med tem ali en dan po tem nastopi ovulacija.  Po ovulaciji postane sluz pila, gostejša, motna. Varni dnevi so od prvega dne menstruacijskega ciklusa do nastopa vlažne sluzi in po četrtem dnevu od najbolj izrazitejšega izločanja ovulacijske sluzi.

3. Simpto – termalna metoda

Temelji na hkratni uporabi metode merjenja bazalne temperature in ovulacijske metode.

4. Merjenje bazalne temperature

Temelji na merjenju telesne temperature jedra zjutraj, vedno na istem mestu (usta, nožnica ali danka), še pred vstajanjem, po najmanj treh urah spanja. Takoj po ovulaciji bazalna temperatura naraste za najmanj 0,2 – 0,4 stopinje Celzija in ostane povišana vsaj tri dni. Varni dnevi nastopijo četrti dan  po dvigu bazalne temperature.

5. Test za ugotavljanje plodnih dni

Namenjeni so tako načrtovanju kot tudi preprečevanju zanositve. Testi delujejo na osnovi ugotavljanja vidnih sprememb sline oziroma sluzi ali na osnovi ugotavljanja sprememb hormonov v urinu (LH, presnovki estrogenov) v času ob ovulaciji.

Hormonska kontracepcija

1.Kombinirana hormonska kontracepcija

Spada med najbolj učinkovite kontracepcijske metode, saj v enem letu uporabe zanosi 0,3 do 2 (oziroma v ZDA do 9) od 100 žensk. Vsebuje dve vrsti hormonov, estrogen in progesteron. Prepreči dozorevanje jajčeca in ovluacijo z zavoro gonadotropin sproščajočega hormona, folikel stimulirajočega hormona in luteinizirajočegah ormona ter zgosti sluz v materničnem vratu, da postane neprehodna za semenčice. Metoda ni primerna za ženske z visokim krvnim tlakom, kadilke po 35. letu starosti, ženske z migreno ali žariščnimi znaki, znano trombofilijo, z boleznimi srca in ožilja, jeter, akutnimi boleznimi žolčnika, sladkorno boleznijo z žilnimi zapleti, rakom dojk ter osebno anamnezno venskih trombembolij ali trombembolij pri sorodnikih iz prvega kolena, mlajših od 45. let. Prav tako ni dobra izbira za ženske s hudo debelostjo, ženske, ki izključno dojijo prvih 6 mesecev, po porodu jemljejo zdravila kot so antiepileptiki in antituberkulotiki. Zaradi estrogenov imajo več neželenih stranskih učinkov na ožilje.

Lahko jo uporabljamo v naslednjih oblikah:

  • Kontracepcijski obliž – visoko učinkovit, v enem ciklu se namesti en obliž na teden, tri tedne zapored. Sledi 7 dni premora. Stranski učinki podobni kot pri kombinirani oralni kontracepciji.
  • Kombinirana oralna kontracepcija – potrebno upoštevati režim jemanja
  • Vaginalni obroček – enaka učinkovitost kot ostali dve metodi. Gre za silikonski obroček, ki si ga namesti ženska v nožnico za tri tedne in nato si ga za 7 dni odstrani.

2. Progesteronska kontracepcija

Vsebuje le progestogene in ne vsebuje estrogenov, kot kombinirana HK. Uporablja se lahko, ko je kombinirana HK kontraindicirana zaradi povišanega krvnega tlaka, kajenja po 35. letu starosti, migren z žariščnimi znaki, znanih trombofilij, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni z žilnimi zapleti, anamneze venskih trombembolij in dojenja. Prepreči dozorevanje jajčeca in ovulacijo, zgosti sluz materničnega vrati, zmanjša gibljivost jajcevodov, ter spremeni maternično sluznico. Metoda ni primerna za ženske z rakom dojk.

  • Progesteronska tableta – tablete se jemljejo nepretrgoma. Ob rednem jemanju učinkovitost enaka kot pri kombinirani HK.
  • Kontracepcijska depo injekcija – dajemo v mišico ali pod kožo vsake 3 mesece. V enem letu uporabe zanosu manj kot 1 od 500 žensk, tako da metodo štejemo kot zelo učinkovito za preprečevanje neželene nosečnosti.
  • Podkožni vstavek – silikonski vsadek, ki se vstavi pod kožo podlahti in preprečuje tri do sedem let.

3. Maternični vložek (MV, IUV)

Gre za medicinski pripomoček, ki ga ginekolog vstavi v maternično votlino. Je iz plastične snovi prekrite z bakrom ali hormonom progestogenom in je običajno v obliki črtke T, velikosti 3 cm. Na spodnjem koncu vložka je pritrjena najlonska nitka, ki sega približno 2 cm v nožnico. MV lahko v maternični votlini ostane  od 3 – 12 let, odvisno od vrste vložka.

  • Bakreni maternični vložek – zavira oploditev, ker je baker toksičen za jajčece in semenčice. Povzroča vnetje in s tem zavira ugnezditev. Spada med najbolj učinkovite metode kontracepcije, saj v enem letu uporabe zanosi 0,6 – 0,8 od 100 žensk.
  • Maternični vložek s progestogenom-  zmanjša gibljivost semenčic, zgosti sluz v materničnem vratu, povzroči atrofijo maternične sluznice ter v četrtini primerov zavre ovulacijo. Tudi ta metoda spada med najbolj učinkovite, saj v enem letu uporabe zanosi 0,2 od 100 žensk. Ker zmanjšuje močne krvavitve, ga uporabljamo tudi za zdravljenje hipermenorej.  Ni primeren za ženske z nepojasnjenim krvavitvami iz rodil, rakom materničnega vratu, maternične sluznice ali dojk, medenično vnetno boleznijo, za ženske s spolno prenosljivimi okužbami in z nepravilnostmi maternične votline.  Previdnost je potrebna pri ženskah, ki menjajo spolne partnerje ali imajo njihovi partnerji več partneric, partnerjev.

Nujna kontracepcija

imenovana tudi posrkoitalna kontracepcija, urgentna kontracepcija, “jutranja tabletka” se uporablja kot izhod v sili po nezaščitenem spolnem odnosu in ni primerna kot redna kontracepcija. Prvenstveno deluje z zavoro ovulacije, uporabljena tik pred vrhom LH prepreči razpok folikla. Če je uporabljena pred ovulacijo, odloči ovulacijo za 5 – 7 dni. Ob uporabi nujne kontracepcije v 98 – 99% in prišlo do zanositve. Kot nujna kontracepcija se lahko uporabi tudi bakreni MV.

1.Progesteronska nujna kontracepcija 

Vzame se najkasneje v 72 urah po nezaščitenem spolnem odnosu. V mnogih državah je na voljo brez recepta v lekarni.

2.Yuzpejeva metoda

Najkasneje v 72 urah je potrebno vzeti skupaj določen odmerek etinilestradiola in levonorgestrela ter po 12 urah odmerek ponoviti. Zaradi visokih odmerkov estrogenov je več možnosti stranskih učinkov (slabost, bruhanje).

3.Ulipristalacetat

Gre za novejšo vrsto hormonske kontracepcije, z visoko učinkovitostjo in večjim časovnim razponom učinkovitosti. Potrebno jo je vzeti najkasneje v 120 urah po nezaščitenem spolnem odnosu.

4.Bakreni maternični vložek

MV je potrebno vstaviti v 5 dneh po nezaščitenem spolnem odnosu.

Prekinjen spolni odnos

Moški prekine spolni odnos tako, da umakne spolni ud iz nožnice pred izlivom. V povprečju zanosi 22 od 100 žensk v enem letu uporabe. Primerna je za pare, ki ne morejo ali ne želijo uporabljati drugih metod kontracepcije in so pripravljeni prevzeti tveganje nenačrtovane nosečnosti. 

Metoda laktacijske amenoreje

O tem smo govorili v videu “Menstruacija in ovulacija”. Gre za začasno kontracepcijsko metodo, le pod pogoji, da izključno dojite in nimate menstruacije. On popolni rabi te metode zanosita 2 ženski od 100 v prvih 6. mesecih po porodu, ob značilni rabi pa 9 od 100 žensk. Učinkovitost metode se zmanjša, če se zmanjša pogostost podojev, ob stresu in ob bolezni matere ali dojenčka.

NEŽELENI STRANSKI UČINKI

Glede na veliko število metod dobro premislite, katera metoda je primerna za vas in se o tem pogovorite z ginekologom. Pogostost stranskih učinkov zdravil je navedena v Povzetku glavnih značilnosti zdravila. Pogostost stranskih učinkov je razvrščena na zelo pogosti, pogosti, občasni, redki, zelo redki.

Resni stranski učinki se najpogosteje uporabljajo pri uporabnicah kombinirane hormonske kontracepcije, predvsem pri tistih s pridruženimi dejavniki tveganja.

SLOVENSKE SMERNICE ZA RABO KONTRACEPCIJE

Na osnovi priporočil SZO in drugih mednarodnih organizacij so izdali slovenske smernice za rabo kontracepcije, ki opredeljujejo tudi merila primernosti rabe določene kontracepcijske metode pri ženskah z določenimi zdravstvenimi stanji ali ob sočasni rabi določenih zdravil.

Na podlagi anamneze, usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno, še dodatnih laboratorijskih preiskav, lahko uporabnico, glede na njeno zdravstveno stanje, razvrstimo v eno od 4 kategorij primernosti rabe določene kontracepcijske metode.

Kategorije primernosti se nanašajo na varnost  rabe določene kontracepcijske metode pri ženskah z določenimi zdravstvenimi stanji ali določene kontracepcijske metode:

Kategorija 1 ni omejitev za uporabo kontracepcijske metode

Kategorija 2 prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode so na splošno večje od teoretičnih ali dokazanih zdravstvenih tveganj; kontracepcijska metoda se običajno uporablja

Kategorija 3 stanje, kjer je teoretično ali dokazano tveganje običajno večje id prednosti oziroma koristi uporabe kontracepcijske metode in zato njena raba ni priporočljiva , razen le izjemoma, če niso na voljo ali niso sprejemljive druge primernejše metode

Kategorija 4 stanje, kjer uporaba kontracepcijske metode predstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje in se zato ne uporablja.

In ravno zaradi razvrstitve v te kategorije, je potreben posvet z ginekologom.

TRAJNE KONTRACEPCIJSKE METODE

Sterilizacija je medicinski poseg ta trajno preprečitev zanositve, ki ga opravimo pri ženski. Gre za kirurški poseg, pri katerem povzročimo neprehodnost jajcevodov, ter tako preprečimo stik jajčne celice s semenčico. Poseg opravi ginekolog. Laparoskopska sterilizacija je 99,9% zanesljiva.

Vazektomija je kirurški poseg, s katerem pri moškem prekinemo semenovod, kar ima za posledico, da v semenskem izlivu  ni več semenčic. Poseg se opravi ambulanto in ga opravi androlog ali urolog. Več kot 99% učinkovitost.

V izogib prenagljenim odločitvam je z zakonom določeno, da mora vsaka ženska ali moški, ki se odloči za sterilizacijo oz. vazektomijo, vložiti prošnjo pri komisiji za umetno prekinitev nosečnosti I. stopnje. Poseg se odobri le razsodnim osebam, starejšim od 35. let in le izjemoma mlajšim, kadar druga zaščita ni mogoča. Poseg se izvede šele 6 mesecev po odobritvi komisije, razen če je iz zdravstvenih razlogov priporočljivo, da se opravi prej oz. če ga opravimo hkrati z drugimi operativnimi posegom.

Splav in feticid ne sodita med vrste kontracepcije ampak sta prekinitvi nosečnosti!

Edina 100% zaščita pred neželeno nosečnostjo (in proti prenosu spolno prenosljivih bolezni) je vzdržnost.

Vir:

Pinter, B ( 2016). Kontracepcija. Ginekologija in perinatologija. Prva izdaja. Maribor, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta (145 – 153).

Ban Frangež, H & Drobnič, S. Sterilizacija. Ginekologija in perinatologija. Prva izdaja. Maribor, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta (154 – 157).

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.