Maja, Lun (30.12.2012) in Gili (20.12.2015)

12 dni pred predvidenim datumom poroda sem opazila krvavkasto sluz in sklepala, da se mi je odluščil sluzasti čep. Polna pričakovanja, da se bo porod pričel v nekaj urah ali nekaj dneh, sem se skušala zamotiti z različnimi opravki, ampak po nekaj dneh mi je postalo jasno, da se morda ne bo tako hitro začelo kot bi si želela.

Na PDP sem dopoldne opazila, da se mi spet lušči čep, očitno je tisto 12 dni predtem bil samo del čepa. Ker mi je ginekologinja naročila, da moram ob vsaki morebitni ponovni krvavitvi na kontrolo v porodnišnico, sem se odločila da se grem pokazat. Tam me sprejme babica (imena ne vem), ki mi pove, da so krvavitve ob PDP zelo pogoste in »da bi nosečnicam lahko ginekologi to tudi povedali«.  Naredi vaginalni pregled in ugotovi, da sem samo 1 cm odprta, ven pa potegne še kepo sluzi in krvi. Pregled me je strašno bolel…. Naredijo tudi CTG, zmerijo pretoke in mi povedo, da bomo šli čez rok, ker da je porcija še cela, plodovnice je dovolj, maternični vrat pa trd.
To je bilo okrog 12h ali 13h.  Potem greva z dragim na kosilo, mene strašno vse boli od pregleda. Po kosilu okoli 15.30 se uleževa k počitku – mene začne zvijat. Itak nisem resno jemala, ker me je zvijalo že 12 dni, od tiste prve krvavitve naprej. Potem začnem gledat malo na uro, ker je vseeno bilo kar boleče in vidim, da se pol ure ponavlja na 10min, potem pa že kar na 5….nočem v porodnišnico, ker si želim bit čim dlje doma, vedela sem, da če sem bila pred nekaj urami 1 cm odprta da ne bo šlo tako hitro. Grem še na sprehod s kužeki, vmes moram predihavat popadke in se ustavljat, vse v upanju da mi bo gibanje pomagalo pri odpiranju ….doma vztrajam do 20h, ko sem imela popadke na 3 min že 2 uri, bili so vedno hujši, zelooo boleči. Zato se z dragim odločiva za odhod v P, ker sem bila že rahlo neodzivna.
Ko pridem tja me dajo kar v porodno in ugotovijo da sem še vedno samo 1 cm odprta. Super. Popadki pa na 2 minuti, vedno močnejši. Je šla mimo zdravnica ki mi je popoldne delala CTG in pravi: “vi se boste pa še fajn namatrali”, skratka, hudo vzpodbudo je dala. Bilo je hudo, ker se ob tako pogostih popadkih nisem uspela vmes spočiti. Babica I.M.  je bila sanjska, če bi si jo sama izbirala ne bi našla boljše. Je prebrala moj porodni načrt in ga v popolnosti upoštevala….alternativne sobe so bile sicer zasedene, mi je pa prinesla žogo, pručko, gugalnik….skratka se je trudila upoštevati vse moje želje, moram pa povedat, da mi je v bistvu dol viselo za polovico stvari ki sem jih zapisala v načrt, ker je bilo vse skupaj tako intenzivno. Najhuje je bilo ko sem morala tu in tam (za pregled) ležati na postelji….muka, leže so me popadki boleli za 50% bolj. Babica mi pove za možnost protibolečinske inekcije, ki obenem pomaga pri mehčanju MV…vzela bi tudi epiduralno tisti trenutek če bi mi jo ponudili (kljub temu, da sem se do popolnosti pripravila za naravni porod, a tisti trenutek je pač bilo tako). Pravim babici da raje inekcije ne, ker sem slišala da punce po njej bruhajo, meni pa je bilo že tako hudo slabo med vsakim popadkom, bojda zaradi napačnega dihanja. Babica pove, da ne gre za isto zdravilo in jaz se seveda strinjam, ker sem bila po 2 urah še vedno 3cm odprta, popadki pa vedno močnejši….  Ker sem imela v porodnem načrtu zapisano, da bom sama prosila za protibolečinska sredstva, če jih bom želela, mi je babica to inekcijo sicer omenila, a mi je zatem ni več omenjala, dokler nisva s partnerjem rekla zanjo, v upanju da bom pomagala pri mehčanju MV. In res, inekcija je pripomogla toliko, da mi je med nekaj popadki malce podaljšala čas, da sem se lahko spočila in sem vmes tudi zadremala.

Prinesla mi je tudi smejalni plin – oksidul, sem poskusila 2 popadka z njim ampak mi je bilo ogabno, pomagalo ni nič, tako da sem ga dala na stran. Kot sem rekla, mi je bilo med popadki hudo slabo in sem tudi bruhala…bojda da zato ker nisem prav predihavala ampak to pasje dihanje mi je povzročalo samo še hujšo slabost.
Kakorkoli, babica je povedala tudi za možnost da mi predre mehur…jaz pravim da bi še malo počakali…odpiram se za nikamor in se odločimo za to. Je bilo kar olajšanje, sicer so se popadki zgostili na minuto in bili so bolj močni, sem se pa nato v kratkem času odprla iz 4 na 8 cm in kot bi trenil je rekla babica, da moramo glavico potisniti navzdol.  Takrat mi ni ugajal več noben položaj, ne pručka, ne stoje, ne leže, nič….sem šla na posteljo za pregled in nisem več uspela z nje….sem v bistvu sedela, ker mi je babica tako dvignila ležišče in rodila v bistvu sede na levem boku.

Tiščavniki so morda trajali cca. 10-15 minut (po besedah mojega dragega, sama sem porod doživela kot v transu in se polovico stvari ne spomnim) in kmalu sem v roke dobila toplega, dišečega Luna.
Malo bolj podrobno, ampak tako sem jaz doživela porod. Kar bi rada rekla je – eno je teorija, drugo je pa praksa, še posebej ko gre za prvi porod. Sama sem se poroda zelo veselila, preučila vse scenarije, in danes mislim, da sem pravzaprav v redu opravila.  Zmogla sem, to je najpomembneje in čeprav sem v teoriji vedela, da moram biti čim bolj sproščena, se med popadki nikakor se nisem mogla sprostiti  in sem bila zakrčena, čeprav sem vedela da ne bi smela….sem jo pa po zaslugi babice in moje masaže in nege presredka odnesla z 1 notranjim šivom, lepotnim je rekla babica, ker mi je počila neka žilica. Ves čas mi je varovala presredek s toplimi obkladki.

Če pogledam nazaj, je bil porod res najlepša izkušnja v mojem življenju, čeprav sem drug dan še govorila, da je bilo grozno in da ne bi več rodila, bi danes takoj šla še enkrat. Prepričana sem tudi, da bi brez priprav na porod z jogo ter nego in masažo presredka porod bil popolnoma drugačen. Tudi brez porodnega načrta nikar ne hodite v porodnišnico.
Vesela sem, da sem se odločila za izbrano porodnišnico.

Lun, 30.12.2012 ob 1.38 (3650 in 51) in Gili, 20.12.2015 ob 12.51 (3730 in 51)