Masaža v nosečnosti

Masaža v nosečnosti lahko pomaga, vendar se mora maser zavedati, da masira dva in s tem sebe opozoriti na večjo previdnost in nežnost. Izogibati se je treba predelu okoli trebuha, zlasti v prvem trimesečju (Lacroix et al., 2007).

Lacroix in sodelavci (2007) opisujejo, da ženska, ki v nosečnosti nima povišanega krvnega tlaka, ji močno ne zastaja voda v telesu in ji ne otekajo noge in roke, lahko hodi na masažo z olji, ki zmanjšujejo slabost, strije, lajšajo stres, blažijo pritisk na sklepe in mišice. Proti strijam se uporablja eterično olje mandarine in nerolija, geranija in kadila bozvelija v rastlinskem nosilnem olju, ki je obogaten z oljem pšeničnih kalčkov in korenja. Pri lajšanju napetosti v križu lahko olje razmažemo po križu in zadnjici z glajenjem, nato pa sledi masaža mišic na zadnjici. Nosečnica ima lahko roke na križu. S konico prstov je utiranje olja v majhnih krogih še bolj učinkovito, saj s tem zmanjšamo napetost v mišicah, z drugo roko pa potiskamo tkivo proti prstom, s katerimi masiramo. Če prvo trimesečje mine brez težav, se lahko trebuh masira nežno, z enakimi krožnimi gibi, ki se sicer uporabljajo pri masaži trebuha, ko se izvaja masaža celotnega telesa (Lacroix et al., 2007).

Dotik predstavlja globoko senzorično izkušnjo. Če se ženska masira vsakodnevno, lahko s tem aktivira veliko živčnih receptorjev, ki so odgovorni za urejanje telesnih funkcij. V nosečnosti lahko ženska veliko naredi, da pripravi presredek na porod in s tem njegovo elastičnost. Babice, ki pri svojem delu uporabljajo aromaterapijo, so ugotovile, da je prišlo do epiziotomije ali raztrganja presredka v oseminštiridesetih odstotkih žensk, ki so izvajale masažo presredka, za primerjavo pa lahko pogledamo sedeminsedemdeset odstotkov žensk, ki masaže niso izvajale (Merlene, 1994).

Za doseganje optimalnih rezultatov je treba presredek masirati od pet do deset minut dnevno, pet do šest tednov pred predvidenim datumom poroda. Pred masažo je treba izprazniti mehur, nato pa sledi pet do petnajst minut ogrevanja vode, ki ji dodamo sivkino olje in tako napravimo kopel, s čimer sprostimo mišice v vagini. Ko smo dobro umili roke, je treba vstaviti palec in kazalec v nožnico dovolj globoko, da se raztegne predel v presredku, pritisniti proti vaginalnim stenam in nazaj proti danki. Masaža poteka v obliki črke U z mešanico treh kapljic sivke, eno kapljico geranije in eno kapljico olja pšeničnih kalčkov, nato držimo razprto vagino od dvajset do šestdeset sekund, dokler ni pekočega občutka, ki je podoben kot takrat, ko se krona otroška glavica. Sčasoma presredek postane mehkejši (Merlene, 1994).

Koristi masaže

ne občuti samo oseba, ki je masirana, temveč sprošča tako dajalca kot prejemnika (Lacroix, 1996). Maxwell Hudson (1988) je zapisala, da masaža izboljšuje krvni obtok, sprošča mišice, spodbuja prebavo in s stimulacijo limfnega sistema pospešuje izločanje odpadnih snovi. Te neposredne koristi, ki se jim pridružujejo še psihološke (občutek, da nekdo skrbi za nas in nas ljubkuje) takoj ustvarijo dobro počutje, česar za zdravila ne moremo trditi.

Zaradi masaže se upočasni bitje srca, sprostijo se mišice, zniža se nivo stresnih hormonov (adrenalina in kortizola, ki sta povezana s številnimi boleznimi), poveča se nivo serotonina in dopamina, ki pomagata nadzorovati bolečino, okrepi pa se tudi imunski sistem. Ne samo da masaža dobrodejno vpliva zoper boleč hrbet, glavobole in pripomore k boljšemu spanju, ampak blagodejno vpliva tudi proti drugim težavam, ki jih povzročajo rak, fibromialgija, avtoimunske bolezni, prav tako pa tudi blaži bolečine, ki nastopijo po kirurških posegih (Massage therapy: the healing touch, 2005).

Ellsworth in Altman (2014) sta zapisali nekaj dodatnih težav, ki jih z masažno terapijo lahko omilimo ali rešimo. To so alergije, tesnoba in strah, artritis (osteoartroza in revmatoidni artrtis), astma, bronhitis, sindrom karpalnega kanala. Rešimo ali omilimo lahko tudi bolečine v križu in ramenih, depresijo, fibromialgijo, nespečnost, sinusitis, športne poškodbe in tenzijske glavobole.

Terapevtska masaža ima številne pozitivne lastnosti, saj pripomore k boljšemu psihičnemu počutju, prispeva k umirjenosti in zmanjšuje anksioznost. Z masažo se preko dotika vzpostavi posebna vez med masirancem in maserjem. Jensen in sodelavci (2012) so naredili raziskavo, v kateri so proučevali vpliv masaže na mentalno stanje maserja. Študija je zajela 22 prostovoljcev, psihično in fizično zdravih žensk in moških, starih med 18. in 65. letom starosti. Proučevane osebe so razdelili na dve skupini. Osebe iz prve skupine so izvajale enourno švedsko masažo, osebe iz druge skupine pa so bile napotene v sobo, kjer so opravljale normalne, vsakodnevne aktivnosti. Po končani dejavnosti so odgovorili na DASS-ov vprašalnik (Depression Anxiety and Stress Scale). Ugotovili so, da so imele osebe, ki so izvajale enourno švedsko masažo, nižjo stopnjo anksioznosti v primerjavi s tistimi, ki so opravljali vsakodnevne dejavnosti (Jensen et al., 2012).

Kontraindikacije za masažo

Čeprav je masaža koristna, se v nekaterih primerih ne smemo odločiti zanjo. Brez zdravnikovega dovoljenja ne masiramo osebe, ki trpi zaradi visoke temperature ali kožne bolezni, oteklin, neznanih otrdlin, vnetij ali hudih poškodb, svežih brazgotin, svežih in odprtih ran, vnetij ali krčnih žil, akutnih bolečin v hrbtu, kardiovaskularnih bolezni, kakršne so tromboza ali obolenja srca, raka, epilepsije, AIDS-a ali kakršne koli duševne bolezni (Lacroix, 1996).

Sabati Šuster (2008) svetuje, da nosečnice masiramo le po posvetu z zdravnikom. Maxwell Hudsonova (1988) pa je zapisala, da previdna, blaga masaža koristi vsaki nosečnici.

Čeprav velja masaža za izrazito sproščujočo komplementarno terapijo, ni povsem brez tveganja. Zato je treba pri masaži v nosečnosti upoštevati posebne ukrepe in kontraindikacije: v prvem trimesečju pri sakralni in suprapubični masaži; v času celotne nosečnosti pri živahni masaži pet na področju refleksološkega področja za predel medenice; kontraidicirane so tudi akupresurne točke mehur 21, debelo črevo 4 in žolč 6. Kontaindicirana je tudi masaža trebuha, če so bile prisotne predhodne krvavitve. Previdnost je potrebna v primeru kakršnih koli predhodnih zdravstvenih težav (Tiran 2004, cit. po Tiran 2009).

tocke

Točke za pritiskanje (Lidell et al., 1990)

Najpogostejše težave v nosečnosti

Večina telesnih sprememb med nosečnostjo je prijetnih, so dejali Deans et al (2006), toda hkrati poudarjajo, da se lahko pojavi nekaj sprememb, ki niso tako prijetne.

Najpogostejše težave so utrujenost, jutranja slabost, stresna inkontinenca, vrtoglavica in omedlevica, hemeroidi, prekomerno slinjenje, zgaga, vetrovi in napenjanje, zasoplost, nespečnost, krčne žile, zadrževanje tekočine in otekanje, zaprtost, v nogah (z napredovanjem nosečnosti postanejo pogostejši in bolj boleči) in bolečine v križu (občuti jih vsaj polovica do tri četrtine nosečnic) (Deans et al, 2006).

Bolečine v križu so med nosečnostjo najbolj razširjena težava, ki pa jo masaža hrbta lahko v dobršni meri prežene, navaja Maxwell Hudson (1988). Zato se v naslednjem odstavku avtorica osredotoča le na bolečine v križu.

Med prvim trimesečjem se večkrat pojavlja bolečina v spodnjem delu hrbta, ker se takrat začnejo sproščati hormoni, ki naredijo medenične vezi prožnejše (Keating et al., 2013). Bolečine v križu so ena izmed najpogostejših nosečniških težav. Blage bolečine se lahko začnejo takoj z zanositvijo in se nadaljujejo skozi vso nosečnost zaradi telesne neaktivnosti ali fetalne lege, previsoke vrednosti hormona relaksina, spremembe težišča telesa, že prej prisotne ledvene krivine, zaradi žilnih učinkov, zadrževanja tekočine v telesu, neposrednega pritiska povečane maternice na živčne korenine, epiduralne analgezije pri prejšnjih nosečnostih, mnogoplodnosti in višje starosti nosečnice, fizično napornega dela v nosečnosti, kajenja, oralne kontracepcije ali oploditve z biomedicinsko pomočjo (Šćepanović, 2003). Nekatere ženske bolečine v križu opisujejo kot negativno in izčrpavajočo izkušnjo. Melzack in Belanger (1989) sta naredila raziskavo, v kateri sta želela ugotoviti, ali je bolečina v križu med nosečnostjo pokazatelj bolečin v križu med porodom. S kratkim SF–MPQ vprašalnikom (Short–Form McGill Pain Questionnaire) sta dan po porodu izprašala 114 žensk in ugotovila, da na bolečine v križu med nosečnostjo niso imele vpliva bolečine v križu pred nosečnostjo. Ugotovila pa sta, da je obstajala povezava med menstruacijskimi bolečinami v križu in bolečinami med porodom. Fast in sodelavci (1987) so se dokopali do spoznanja, potem ko so 24–36 ur po porodu intervjuvali 200 žensk, da je kar 56 % žensk med nosečnostjo trpelo za bolečinami v križu in da le-te niso bile povezane s starostjo nosečnice, pridobivanjem teže v nosečnosti, težo novorojenčka ali številom nosečnosti. Večini intervjuvank je bilo skupno, da so se bolečine začele pojavljati med petim in sedmim mesecem nosečnosti. Ostgaard in sodelavci (1991), ki so proučili bolečine v križu pri 855 ženskah od 12. tedna nosečnosti do poroda, so ugotovili, da težave s križem pred nosečnostjo povečajo tveganje za bolečine v križu med nosečnostjo, tako kot so pomembni dejavniki tudi starost, predhodne nosečnosti ter različni fizični in psihološki razlogi. Lajšanje nevšečnosti lahko poteka nefarmakološko.

Nasvet glede komplementarnih metod za lajšanje nosečniških težav je dobrodošel še posebej za ženske, ki ne želijo posegati po farmakoloških sredstvih (Adams, 2012). Dve študiji sta celo potrdili, da so imele noseče ženske, ki so se posluževale masaže več tednov, in sicer od druge triade nosečnosti naprej, manj bolečin v križu in nogah ter manj komplikacij pri porodu kot druge ženske (prezgodnji porod in nizka porodna teža otroka). Glede na raziskave pa masaža med samim porodom pripomore k zmanjšanju bolečine in stresa (Massage therapy: the healing touch, 2005).

Masaža vseh delov telesa – prilagojeno nosečnicam

Masaža je najpreprostejša in najbolj naravna oblika lajšanja bolečin (Berginc Šormaz in Šormaz, 1998). Deans et al (2006) svetujejo izogibanje masaži v prvem trimesečju in takojšnjo prekinitev masaže ob morebitnih neprijetnosti nosečnice. Zapisala je tudi, da je za nosečnico najbolje, če jo masira oseba, ki bo z njo ob porodu, saj bo vedela, kateri deli so napeti ali v stresu in katera masaža je najbolj učinkovita.

Osnovno zaporedje pri masaži si sledi od hrbta na zadnji del nog k ramam, vratu in lasišču. Sledijo roke, prsni koš in trebuh ter sprednji del nog (Lidell et al., 1990).

 Ramena in vratni del hrbtenice

Maser obema rokama simetrično in nežno pregnete zadnjo stran ramen. Masažo nadaljuje s palci ob hrbtenici počasi navzgor. Hrbtno stran ramen zatem še nežno seklja (Berginc Šormaz in Šormaz, 1998). Sabati Šuster (2008) svetuje gladenje mišic od roba lasišča proti ramenom, nato mehko gladenje vzdolž hrbtenice proti zadnjici in gnetenje ramenskih mišic.

Križni del hrbtenice in zadnjica

Nosečnica leži na boku. S prsti jo maser masira po križu, nato pregnete še mišice zadnjice. Nosečnica pri masaži aktivno pomaga, tako da pove, kaj ji godi (Berginc Šormaz in Šormaz, 1998). Sabati Šuster (2008) opozarja, da maser masira le po mišicah, hrbtenice pa se izogiba. Maser uporablja tehniko gladenja; s konicami prstov obeh rok mišice počasi potiska narazen (Sabati Šuster, 2008).

Masaža hrbta

Deans et al (2006) svetujejo, naj nosečnica poklekne na kup blazin, ki so na tleh ali na postelji za podporo trebuha in glave. Partner oziroma oseba, ki masira, pri masaži položi dlan svoje leve roke na levo ramo nosečnice. Odločno in počasi masira levo stran hrbta, vedno nižje do zadnjice. Še preden odmakne roko na levi strani, že začne na desni. Večkrat zamenja roki. Nato uporabi svoje palce, z njimi v brazdah na obeh straneh hrbtenice izvaja mehke krožne gibe, pri tem naj se pomika počasi navzdol, vretence po vretencu. Proti koncu hrbta z dlanmi izvaja večje krožne gibe in se z njimi pomika preko bokov.

V zadnjem trimesečju je učinkovita tehnika masiranja lastnega hrbta. Spodnji del hrbta si lahko zmasira nosečnica sama, tako da oblikuje pesti in jih položi na boleče mesto. Pesti nato pomika gor in dol ter levo in desno. To počne približno 5 minut oziroma tako dolgo, ko ji je to opravilo še prijetno (Keating et al., 2013).

Masaža stopal

Deans et al (2006) pišejo, da nosečnice pogosto uživajo pri masaži stopal, zato je dobro že zgodaj pričeti z vajo. Nosečnica sede na stol in nogo položi na blazino na pručki. Partner ozirom oseba, ki masira, poklekne pred njo. Peta počiva v njegovi dlani, z drugo roko pa odločno masira od gležnjev do prstov. Masažo ponavlja počasi in enakomerno več minut. S prstom masira med posameznimi nožnimi prsti. Nato upogne prste navzgor, peto pa položi na blazino pručke. Z majhnimi krožnimi gibi masira podplat. Ob ustreznem pritisku to ne bi smelo žgečkati. Partner ali maser prime gleženj, dvigne stopalo in spet začne masirati od gležnja proti prstom.

Izogibati se je treba spodbujanju točk na zunanji strani stopala, saj lahko takšno početje sproži prezgodnji porod (Keating et al., 2013).

Ker nosečnice pogosto spremljajo krči v nogah in otekanje nog, so želeli turški raziskovalci ugotoviti, kakšen vpliv ima masaža stopal zoper omenjeno nevšečnost. V raziskavi so zajeli 80 nosečnic, ki so jih naključno razdelili v dve skupini. Medtem ko je bila eksperimentalna skupina žensk deležna masaže stopal, je bila kontrolni skupini dodeljena zgolj običajna prenatalna nega. Potem ko so pet dni po 20 minut nosečnicam v eksperimentalni skupini masirali stopala, so ugotovili, da se je obseg noge, v primerjavi z drugo skupino žensk, bistveno zmanjšal. Tako so prišli do spoznanja, da masaža stopal pripomore k zmanjšanju oteklih stopal (Çoban in Sirin, 2010).

Masaža trebuha

Furlan (2012) navaja, da si nosečnica trebuh lahko masira sama ali ji pri tem pomaga partner. Masažo lahko izvaja sede, stoje, leže na boku ali sede na žogi, oblečena ali z razgaljenim trebuhom, z oljem ali brez njega. V nosečnosti lahko to pomaga pri vzpostavljanju stika z otrokom, blagodejna pa je tudi med porodom, saj porodnica zaradi masaže diha globlje in tako odmisli bolečino. Masaža pomirja tudi otroka.

Maser žogo pokrije z mehko brisačo in s pomočjo le-te sprosti roke nosečnice. Masira v smeri urinega kazalca in sledi poteku črevesja. Roke pomika od trebuha preko bokov in nazaj od hrbta preko bokov na trebuh (Furlan, 2012).

Uporabljajo se lahko vse tehnike glajenja, vendar vselej nežno. Izogibati se je treba vsakemu pritiskanju in udarjanju (Maxwell Hudson, 1988).

Masaža obraza

Izjemne poznavalke masaže glave so indijske ženske, ki so z njo hotele sprostiti napetosti v lasišču in ohraniti goste ter zdrave lase. Masažo glave v Indiji poznajo že več kot 1000 let,  vedno jo začenjajo s polaganjem dlani na glavo. Preden začnejo z masiranjem, se dobro sprostijo in vživijo v ritem dihanja masiranca. Sledi blago krožno premikanje prstov in palcev v lasišču ob postopnem povečevanju pritiska. Ob še večjem pritisku zmasirajo še senca. Nato uporabijo tehniki mršenja ali vlečenja las, tako da so roke oblikovane v črko C, s prsti nato vlečejo in dvigujejo lase v cikcakastem gibanju. Zaključi se s potiskanjem las z obraza. Ta masaža pomirja duha in blaži glavobol, sprošča in blaži napetost, stres in tesnobo (Keating et al., 2013).

Učinek masaže povečamo s kombinacijo in uporabo eteričnih olj. V naslednjem poglavju avtorica opisuje masažo z eteričnimi olji v nosečnosti.

Masaža z eteričnimi olji v nosečnosti

Pri nosečnicah je potrebna še posebej previdna uporaba eteričnih olj. Nujna je previdnost pri izbiri vrste eteričnega olja, ki ne sme vsebovati snovi, ki spodbujajo menstruacijo in hormonsko dejavnost. Sem sodijo eterična olja angelike, brinja, cimeta, ingverja, jasmina, majarona in muškatne kadulje. Zaradi premočnega vonja se je treba izogibati rožmarinovega olja, ki ga je mogoče uporabljati šele po prvih šestih mesecih nosečnosti, pa še to v kombinaciji z neodišavljenim nosilnim oljem, navadno mandljevim, ki ne vsebuje več kot polovične količine eteričnega olja, priporočenega v receptu (Keating et al., 2013).

Eterična olja, ki so priporočljiva v nosečnosti, so iz citrusov, geranije, kamilice, nerolija, sandalovine, sivke in vrtnice. Med seboj se razlikujejo po barvi, učinku in vonju. Na telo lahko delujejo antiseptično, antibiotično, pomirjujoče ali kot afrodiziak. V nosečnosti je priporočljivo izbrati mešanico 50 ml mandljevega olja, 5 ml olja žitnih kalčkov, 4 kapljice sivke, 4 kapljice sandalovine, 2 kapljici mandarine in 2 kapljici geranije. (Lees et al., 2010). Med temi olji olje iz sivke velja za eno izmed najbolj univerzalnih eteričnih olj. Še posebej dobro se ujema z geranijo, ki je lahka cvetna dišava. Za obe vrsti olj je značilno, da pomagata proti tesnobi in depresiji, saj pomirjata in izboljšujeta razpoloženje (Lacroix et al., 2007).

Masaža po porodu je tudi zelo priporočljiva. Marsikje na vzhodu je tradicija, da babica masira otročnico vsak dan 40 dni po porodu. Ob masaži vsega telesa posveča posebno pozornost masaži trebuha, ki pomaga, da trebuh hitreje upade, bolečine izginejo, omili napore pri negi dojenčka ter zmanjša živčno napetost. Ker je trebuh lahko zelo občutljiv, je potrebna še posebej previdna masaža.

Najlepša hvala Doris Strmšek (Srmšek), avtorici diplomskega dela “Masaža nosečnice in porodnice” 2015, pod mentorstvom doc.dr. Ane Polone Mivšek in somentorstvom  asist. Pete Petročnik, mag. bab. (MSc UK), za dovoljenje, da sem njeno diplomsko nalogo uporabila za prispevek. 

 Vir2: Diplomska naloga Erike Cuznar – Aromaterapija v različnih življenjskih obdobjih ženske in obporodnem obdobju (2015) pod mentorstvom: viš. pred. Teja Škodič Zakšek, dipl. inž. rad., dipl. bab., MSc UK

Vir foto