Nina in Ilona; 25. 2. 2015

Začelo se je v torek, 24. 2. zvečer, ko mi je med masažo presredka odteklo malo vode. Najprej nisem bila prepričana ali mi je samo malo ušlo, vendar je vsake toliko odteklo še malo prozorne tekočine. Ker »moje babice« nisem dobila na telefon, in ker sem bila precej utrujena, sva se odločila, da greva spat in bova videla, kaj bo čez noč. Na koncu koncev imava do porodnišnice 3 minute.

Ko sem ponoči ob 2h šla na stranišče se je odtekanje ponovilo. Zbudila sem Gregorja in pripravila sva vse potrebno za porodnišnico. Ker voda ni odtekla v celoti, nisem šla ležat na bok, ampak »pakirat«. Čeprav sem, po pravici povedano, mislila, da gre za lažni alarm. Okoli 3h zjutraj sva prišla v porodnišnico, kjer so me pregledali in ugotovili, da sem 1-2cm odprta, vendar ovoji niso predrti. Potem so me dali na CTG, ki je bil »mejen« (ne vem točno zakaj). Lahko bi še odšla domov, a na lastno odgovornost, zato sva se odločila, da ostanem v porodnišnici.

Izbrala sem sobo 6 (vse sobe so bile proste), se preoblekla in babica mi je ponovno namestila CTG, ki je nakazoval blage popadke. Take sem sama čutila že kake 3 tedne, a nisem vedela, da so popadki, bolj sem imela občutek, da se tamala »tišči«. Grega je potem odštel domov (tako sva se dogovorila), saj sem še vedno mislila, da bom čez nekaj ur lahko šla domov tudi jaz. Skušala sem malo zaspati, poklicala sem Nastjo (babico) in ji sporočila, da jo čakam v sobi 6, vzela homeopatijo, pripravila eterično olje itd… Spati seveda nisem mogla. Babica me je potem po nekem času odklopila od CTG in sem lahko hodila na stranišče in se malo sprehajala, kar mi je zelo prijalo.

Ob 7h je prišla Nastja in mi povedala, da najbrž ne bo mogla biti z mano. Takoj sem poklicala Gregorja in zagnala paniko, ampak k sreči se je le dogovorila, da ostane v porodnih sobah in me spremlja pri porodu. Po 2. vaginalnem pregledu mi je odteklo malo več plodovnice, prišlo je par popadkov in potem spet nič. Ob 9h smo se odločili, da predremo ovoje. Spet nekaj močnejših popadkov in nato mir. Dr. Gostenčik me je prišla pogledat in naredila stimulacijo akupunkturnih točk ter povedala, da imam tudi možnost EA, če bi jo potrebovala. Po tem spet nekaj popadkov in mir. Vse skupaj ni bilo dovolj, da bi se začela konkretna akcija. Odprta sem bila kake 3 cm, popadki pa neredni in šibki.Tako smo čakali do 12h, nakar so me postavili pred dejstvo. Če hočem EA umetni popadki takoj, sicer pa najkasneje čez 1 uro. Prosila sem za 15min, da sva se z Gregorjem pogovorila in se odločila, da damo umetne popadke takoj, za EA pa javim, ko bom videla, kako bo. Prve doze umetnih popadkov so bile ok. Najtežje je bilo, ko sem ležala, nekoliko lažje ko sem bila na pručki. Zelo so me motile vse cevke, ker sem želela glavo nasloniti na roke pa mi nikakor ni šlo. Resnično popadek veliko lažje preneseš, če se lahko postaviš v pozo, ki ti v tistem trenutku paše. Jaz sem obraz zarila v mokro brisačo (mrzlo) in se naslanjala na Gregorja. Potem sem šla malo na kolena, malo na pručko itd. Vse skupaj je zaradi »kablovja« bilo oteženo in je včasih predolgo trajalo.

Ko so se začeli redni, močni popadki (odprta  8cm) sem zahtevala EA, kar pa je trajalo še kakih 15min. (Ne vem kdo bi se ji v tistem trenutku odrekel, če bi mu bila ponujena). Pri nastavljanju sem imela najbolj intenzivne popadke, jaz pa sem morala sedeti z usločeno hrbtenico in glavo na prsih – grozno. Ko je nastavljala kateter in prvič zapičila sem trznila, kar je seveda lahko »usodno«, zato je nastala velika panika. Kake 3-4 popadke sem tako preživela v tej pozi in moram reči, da je bilo res hudo. Ko je EA nastavila je Gregorju postalo slabo in je šel malo na zrak. (Ga čisto razumem, tudi jaz bi šla )Nastja (babica)  je morala na sprejem in je rekla, naj lepo predihavam in pokličem takoj, ko me bo začelo tiščat. Komaj je zaprla vrata, so se že začeli tiščalniki, ki pa so bili, za razliko od prejšnjih popadkov, »prijetni«.

V pol ure je naša deklica prišla na svet in takoj zajokala. Rodila sem na boku in jo odnesla brez šivov in poškodb (100000x hvala babici Nastji!!!).

Ves čas poroda sem jedla (tablice iz stisnjenega sadja) in pila ter se gibala, kolikor mi je situacija dopuščala. V porodni sobi sem preživela 12 ur, sam porod pa je trajal 6 ur (od predrtja ovojev do rojstva).

Naša Ilona se je  rodila, velika 48cm in težka 3150g.Ob partnerju, ki te podpira in babici, ki ji lahko zaupaš, je porod res lepa izkušnja (oz. preizkušnja). Tudi če gre po svoji, nenačrtovani poti.
Zdaj je pikica stara že 1 teden. Vsak dan je nov izziv in starševstvo res ni enostavno. Posebej ne zame, ki bi želela imeti »recept« in »urnik«, tega pa pri dojenčkih očitno ni. Loviva se z dojenjem, spanjem, previjanjem itd. Na srečo je vsak dan lažje in je ati prava protiutež zaskrbljeni mamici.

Vir fotografije

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.