Porodna bolečina

Porod je čustven dogodek in vanj so vključeni tako fiziološki kot psihološki mehanizmi. Porodno bolečino ženske opisujejo kot najmočnejšo bolečino, ki so jo doživele. Po lestvici od 0 (ni bolečine) do 10 (neznosna bolečina) jo v povprečju ocenjujejo med 7-9.  Pa vendar spomin na njo s časom bledi.

Porodna bolečina ima dve komponenti: VISCERALNO in SOMATSKO.

Visceralna bolečina je prisotna v začetku prve in v začetku druge porodne dobe. Bolečina se prenaša preko nemieliziranih živčnih vlaken, skozi maternico in maternični vrat do hipogastričnega pleksusa v hrbtenjačo na nivoju TH10 do L1 (žensko jo običajno čutijo: spodnji del trebuha, križnica, spodnji del hrbta, lahko odseva v nogo). Bolečina je slabo lokalizirana, krčevita.  Med tem ko somatska bolečina nastopi ob koncu prve in ob koncu druge porodne dobe. Pri njej gre za hiter prenos po mieliziranih vlaknih, preko pudendalnega živca in presredka po treh sakralnih živčnih koreninah S2, S3 in S4. Bolečina je močnejša, omejena, jasno lokalizirana (ženske jo čutijo v nožnici, danki in na presredku). Lajšanje porodne bolečine je kompleksno in veliko krat predstavlja velik izziv, saj na njeno doživljanje vpliva veliko dejavnikov.

Labor, Maguire (2008) – The Pain of Labour

Na primer:  (negativne) zgodbe, ki so jim ženske v nosečnosti izpostavljene močno vplivajo na dojemanje poroda in porodne bolečine. Menim naj bodo nosečnice zelo “izbirčne” pri tem, čigave nasvete bodo v nosečnosti poslušale in kakšne forume bodo brale. Spodbujam jih, naj iščejo relevantne informacije in naj se ne izpostavljajo po nepotrebnem negativnim zgodbam in vibracijam. S porodno bolečino se slabše soočajo tudi ženske, ki nimajo dovolj podpore, imajo pomanjkljivo znanje o porodu, niso obiskovale priprav na porod in starševstvo, mlajše ženske, ženske z nižjim ekonomskim statusom in slabšo izobrazbo, zlorabljene ženske, ženske ki se v trenutku poroda soočajo z izgubo, žalovanjem itd. Na dojemanje bolečine vplivajo tudi pretekle izkušnje (zato je pomembno, da imajo ženske dobre porodne izkušnje!), kulturna in verska prepričanja, strah zaradi že zgoraj opisanih vzrokov. Zaradi strahu so ženske napete, kar poveča bolečino in strah se povečuje. Govorimo o ciklu napetosti in bolečine.

Preberi: Strah pred porodom

Babica vam bo povedala, da je  bolečina fiziološki proces in je nujna za porod. Velikokrat tudi  porod primerjamo z maratonom in porodnico z maratonci. Če maratonce ob bolečini pri teku spodbujamo, da dosežejo cilj, da potem čutijo zadovoljstvo in zmagoslavje, zakaj pri porodu ravnamo drugače? Sama sem mnenja, da je veliko odvisno predvsem od priprav na porod. Tudi maratonec se pripravlja na maraton, trdo trenira, da zdrži napor. In tudi ženska potrebuje za fiziološki porod, kjer bolečino lajša le nefarmakološko, dobro pripravo na porod – “šolo za starše”.  Prejela bo znanja o poteku poroda, porodnih dobah, hormonih, ki so pomembni pri porodu – kar ji bo pomagalo razumeti tudi porodno bolečino. Seznanjena mora biti z določenimi posegi, postopki, urgentnimi stanji, kot pravimo – v znanju je moč. Z dobro pripravo bo strahu manj. Včasih lahko s farmakološkim lajšanjem bolečine občutek zmagoslavja ženski odvzamemo. Po drugi strani pa ima lahko druga ženska v primeru, ko bolečine ne lajšamo farmakološko, slabo izkušnjo. Zato mora babica poznati žensko, ki je pred njo. Zato je zelo pomembno, da ženske zaupajo babicam, da si želijo babiške obravnave, saj lahko le babica, ki žensko vodi skozi nosečnost in jo spremlja tudi pri porodu, jo zares dobro pozna. Ker sistem trenutno ni tako zastavljen, da bi to omogočil, pa spodbujamo ženske, da se udeležijo priprav na porod, kjer dobijo relevantne strokovne informacije in da se izogibajo forumov in drugim oblikam socialnih omrežij, kjer v večini ljudje z objavami ustvarjajo lažno popolnost.

Zakaj popadek boli? Pri popadku gre za vazokostrikcijo (žile se stisnejo) kar povzroči nižji nivo kisika v mišičnih vlaknih (ishemijo) to pa povzroči bolečino. In ker so popadki z napredovanjem poroda močnejši in daljši, je ishemija večja, zato se tudi bolečina veča. Zraven tega gre še za mehanično bolečino ob odpiranju materničnega vratu in pritiskanje ploda na okolna tkiva.

PP – porodna bolečina

Nefarmakološko lajšanje bolečine je lajšanje bolečine brez zdravil. Deluje po teoriji vstopnih vrat – na istem mestu kot impulzi za bolečino vstopijo v hrbtni mozeg so tudi živci, ki prenašajo senzorne (zaznavne) podatke o stimulaciji kože ob toploti in dotiku. Se vam že svita kam ta vrata peljejo? 🙂 Torej bolečinski in senzorični dražljaji si delijo iste receptorje, vendar pri senzoričnih gre za hitrejše prevajanje impulza. Če zapolnimo te receptorje s senzoričnimi dražljaji (npr. dotik, toplota) preprečimo oz. zavremo dostop bolečinskih dražljajev skozi “vrata” v hrbtni mozeg do možganov. Zato vam bomo babice na pripravah na porod in tudi v porodni sobi pokazale in predstavile načine, kako te receptorje zapolniti. S toplimi obkladki, tušem, kopeljo, dotikom, masažo, pritsikom na križnico, tresenjem velikih stegenskih mišic in mišic zadnjice. Enako deluje tudi akupresura, akupunktura in TENS. Ob nemotenem porodu, kjer narava s hormoni poskrbi, da porod steče, pa vam bodo naravno bolečino pomagali lajšati endorfini. Zato sama na prvi delavnici od treh “Šola za starše nekoliko drugače” – Priprava na porod in starševstvo v treh delih vedno začnem s hormoni:

Zelo pomembno se mi zdi, da najprej poznate fiziologijo in delovanje hormonov, preden znanje nadgrajujemo. Torej dobra priprava na porod in izbira kraja poroda sta osnova za to, da se bo vaš strah med porodom zmanjšal in se boste lažje soočali s porodno bolečino, saj boste samozavestni in boste zaupali ljudem okoli sebe. Pomembna je tudi vaša fizična pripravljenost, potek nosečnosti in začetek ter potek poroda.

Svetujem da pregledate katero od “spletnih predavanj”  ali se udeležite  “Šole za starše nekoliko drugače” – priprave na porod in starševstvo.

Kaj je še pomembno? Preverite v prispevkih:

• Porodni načrt,
• Porodnišnica prijazna mamam- 10 korakov,
• Odgovori na moja raziskovalna vprašanja v magistrski nalogi,
• Dojenje v porodni sobi,
• Priprava presredka na porod
• Povezovanje matere in otroka po carskem rezu,
• Prva ura po porodu,
• Prekinitev popkovnice,
• 9 instinktivnih faz novorojenca,
• Starševstvo in navezovanje,
• Porodni položaji
• Tehnike in postopki, ki pripomorejo k ohranitvi presredka
• Prva oskrba novorojenca po porodu..

Torej nefarmakološko najpogosteje lajšamo s Lamazejevo metodo (dihanje, sproščanje) in z Metodo po Bradley-u (sodelovanje partnerja, varno in mirno okolje) kar ženske največkrat zabeležite tudi v prodnih načrtih.

Klik do povezave z videi.

Da zmanjšamo bolečinske dražljaje zaradi krčenja materničnega vratu spodbujamo žensko h gibanju, menjavi položajev, z nasprotnim pritiskom. Za aktivacijo perifernih senzoričnih receptorjev bomo uporabili toploto, dotik, masažo, vodo, akupresuro in akupunkturo, TENS. Za zaviranje vstopa dražljajev preko možganov v hrbtni mozeg bomo ženski predstavili možnosti za preusmeritev pozornosti kot so dihane tehnike, hipnoza, aromaterapija, poslušanje glasbe. Pri vsem skupaj je zelo pomembno da ima ženska podporo babice in seveda tudi partnerja (Pajntar et al., 2015).

Bolečino pa lahko lajšamo tudi farmakološko – z zdravili. Več o različnih načinih lajšanja: Lajšanje bolečin med porodom – knjižica, ki jo je prevedlo in priredilo Slovensko združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino, Slovensko zdravniško društvo z dovoljenjem avtorjev knjižice: Pain relief in labour; Information for Mothers Subcommittee of the Obstetric Anaesthetists’ Association: www.oaaformothers.info. 

Pomembno je, da so porodnice seznanjene s tem, kakšne načine lajšanja porodne bolečine imajo v izbrani porodnišnici. Saj je lahko velik šok, če se ženska pripravlja na porod z epiduralno analgezijo, je v izbrani porodnišnici ni mogoče dobiti ali vsaj ne 24 ur na dan. To zelo pomembno vpliva na porod.  Enako je  s porodom v vodi, lajšanjem porodne bolečine z Ultivo in drugo.

Preberi še: Lajšanje porodne bolečine – epiduralna analgezija

Vir foto

Modern Labor Analgesia (IASP, 2011)

Pajntar M, Novak Antolič Ž, Lučovnik M (2015). Nosečnost in vodenje poroda. 3., dopolnjena izdaja. Ljubljana: Društvo Medicinski razgledi, 121-90