Porodni mehanizem pri zatilni vstavi

PORODNI MEHANIZEM PRI ZATILNI VSTAVI

S porodnim mehanizmom razumemo način, kako se porajajo plod in drugi deli jajca skozi porodni kanal. Pri porodnem mehanizmu so pomembni: porodne sile, porodna pot in porodni objekti.

Če se maternica skrči, je pritisk v maternični votlini povsod enakomeren. V maternični steni je šibko mesto – maternični vrat, zato se vsebina maternice potiska v tej smeri. Zaradi povečanega pritiska v maternični votlini se potiskajo naprej jajčni ovoji in plodovnica skozi notranje maternično ustje navzven.

Odpiranje maternice je nasledek dveh sil: tlaka navzdol (hidravlični tlak) in vleka navzgor. S tlakom se zariva jajčni mehur v maternični vrat, z vlekom pa se mišice skrčevalnega dela uskoči (retrahira), raztezni del maternice pa se razteza (distrahira) in ustje odpira. Skrčevalni del maternice postaja debelejši, raztezni pa tanjši. Maternica bi se popolnoma potegnila čez plod, če ne bi bila z vezmi in nožnico zasidrana v medenični votlini. Popadke izpolnjujeta tudi notranja in zunanja utesnitev. Maternična stena se tesno pritisne k mišičju trebušne stene in mišičju medenice (zunanja utesnitev); plodova glavica pa se s stičnim obročem prilega k maternični steni (notranja utesnitev).

Plod se mora zaradi svoje velikosti in trdote prilagoditi porodnemu kanalu. Čim bolj globlje vstopa v medenico, tem bolj je krožno stisnjen in tem bolj postaja valjast. Ukriviti se mora tako, kot je ukrivljena porodna pot. Sukati se mora tako, da ustreza najlažja ukrivljenost določenega dela plodovega telesa krivini medenice (vodilni črti). V vratnem predelu se hrbtenica najlažje krivi navzpred ali navzad, v prsnem in ledvenem delu pa v stran.

Zatilna prezentacija je edina pravilna glavična vstava, ker se plod poraja ob najbolj ugodnih pogojih (pogostejša je prva zatilna prezentacija in bolj ugodna).

c2927a3579b7b75f280748909a4754b5Foto1

Vzdolžno ovalna glavica se vstavi v prečni oval medeničnega vhoda in se tako prilagodi danemu prostoru.

Z notranjo porodniško preiskavo ugotovimo, da poteka temenski šiv v prečnem premeru medeničnega vhoda, navadno ne natančno v sredini med simfizo in brdom, ampak bliže brda, ker brdo ovira vstopanje zadnje medenice. Če je temenski šiv natančno v sredi med brdom in simfizo, govorimo o sinklitičnem vstopanju. Če vstopa najprej sprednja temenica in je temenski šiv bliže brda, govorimo o sprednjem asinklitizmu ali Naegelejevi oblikviteti. Ta asinklizem je normalen in med porodom izgine, medtem ko je zadnji asinklizem ali Litzmannova oblikviteta huda nepravilnost (vstopiti skuša najprej zadnja temenica, temenski šiv pa je bliže simfize).

Pri asinklitičnem vstopanju se vratni del hrbtenice krivi v stran. Pri prvi zatilni vstavi je mala mečava na levi, velika pa na desni strani. Pri drugi zatilni vstavi pa je ravno obratno. Dokler glavica še ni sklonjena, sta obe v isti višini. Ko se glavica skloni, se mala mečava spusti niže in postane vodilna točka glavice. Je nekoliko izven vodilne črte (ekscentrično). Če se glavica skloni, se poraja z najkrajšim (malim poševnim) premerom in najmanjšim (malim) obsegom, kar je ugodno za potek poroda.

Razločujemo porodni mehanizem glavice, ramen in drugega dela telesa.

PORODNI MEHANIZEM GLAVICE

613Foto2

  1. SKLANJANJE – s popadki in trebušnim pritiskom se prenaša tlak od plodove zadnjice čez plodovo hrbtenico na glavico. Glavica se skloni. Čim globlje glavica vstopa, tem bolj se sklanja. Mala mečava se spušča vedno niže in se vedno bolj centrira, dokler ne pride v vodilno črto.
  2. POMIKANJE NAPREJ – tako sklonjena glavica se pomika po medenični votlini, dokler ne dospe do medenične sredine. Temenski šiv poteka prečno, mala mečava je pri prvi poziciji levo, pri drugi desno. Leži ekscentrično in je najnižja točka.
  3. NOTRANJE SUKANJE – ko je dospela glavica do medenične sredine, se prične notranje sukati in se hkrati pomika do medeničnega dna. Pri prvi poziciji se suče tako, da poteka temenski šiv najprej v desnem poševnem premeru medenične ožine in končno v vzdolžnem premeru medeničnega izhoda. Mala mečava, ki je prvotno levo, se pomakne najprej levo navzpred in končno pod simfizo. Je najnižja točka. Velika mečava je ob križnici, više kot mala mečava. Pri drugi poziciji je položaj podoben, le obraten. Notranje sukanje je posledica prilagajanja vzdolžno ovalne glavice v prostoru. Notranje se zasuče tudi zaradi tega, da se najlažja ukrivljenost vratnega dela hrbtenice prilagodi osi medenice (vodilni črti). Nadaljni vzrok je ekscentričnost male mečave, ki se pri pomikanju naprej zadene ob stransko medenično steno in odbije navzpred.
  4. IZTEGOVANJE – na medeničnem dnu se glavica s tilnikom upre ob sramnični lok in se prične iztegovat čez presredek. Pri tem se porodi najprej zatilje, nato teme, čelo in obraz. Iztegovanje je posledica pritiska v smeri temena. Mišičje medeničnega dna pa potiska glavico proti simfizi.
  5. ZUNANJE SUKANJE – že porojena glavica se zunanje zasuče in sicer pri prvi poziciji proti desnemu, pri drugi pa proti levemu stegnu matere. Zunanje sukanje je nasledek notranjega sukanja ramen.

Ko se pomika glavica skozi medenico, se morajo premikati tudi ramena. Ko je glavica dospela na medenično dno, vstopijo ramena v medenični vhod (prečni premer ramen v prečnem ali poševnem premeru medeničnega vhoda). Ko se poraja glavica, se pomikajo ramena naprej tako dolgo, dokler ne pridejo na medenično dno. Če vstopajo ramena v medenico v poševnem premeru, gredo skoz nasprotni poševni premer, kot je šla glavica. Na medeničnem dnu se ramena notranje zasučejo tako, da pride prečni premer ramen v vzdolžni premer medeničnega izhoda. Z notranjim zasukanjem se prilagodi najlažja ukrivljenost prsnega in ledvenega dela hrbtenice osi medenice. Sprednja rama (pri prvi poziciji desna, pri drugi leva) se nato upre ob sramnični lok, zadnja pa se poraja čez presredek. Ko se ramena notranje zasučejo, se glavica suče zunanje.

Plodov hrbet ostaja med porajanjem pri prvi poziciji levo, pri drugi desno. Ker se poraja po vodilni črti, se mora močno kriviti v stran. Hrbtenica se v prsnem in ledvenem delu lažje krivi v stran kot navzpred ali navzad.

Zadnjica vstopi s prečnim premerom v vzdolžni premer medeničnega vhoda. Tako se pomika skozi medenično votlino, dokler ne dospe na medenično dno. Notranje sukanje odpade. Sprednji kolk se upre ob sramnični lok, zadnji pa se poraja čez presredek. Mogoče je, da se porodita oba kolka skupaj. Sledi rojstvo nožic.

tabela-porod

Klik

Foto

Vir: menim da je še vedno najbolje razložen porodni mehanizem v knjigi “Porodništvo” avtorja dr. Vita Lavriča (Ljubljana, 1959)