Sem to kar je jedla moja babica

Prehrana ima velik vpliv na naše življenje in življenje naših potomcev. Tudi v času nosečnosti ji posvečamo veliko pozornosti.  Včasih slišimo, da če bomo mamo naučili zdrave življenjske navade bo zdrava celotna družina. In delno je res tako. Posebej v nosečnosti so ženske nagnjene k temu, da spremenijo svoje življenjske navade. Tako z gibanjem kot prehrano. In prav je tako. Pomembno pa je tudi, da najdejo ustrezen vir relevantnih informacij kako k temu pristopiti. Pomembno je, da se znanje o strezni zdravi prehrani in njenemu vplivu na kvaliteto življenja širi med zdravstvenimi delavci, ki vsakodnevno prihajajo v stik z bodočimi starši, in jim predstavijo pomen zdrave in uravnotežene prerane za njih in njihove potomce.

Prehrana nosečnic ni bistveno drugačna od siceršnje zdrave prehrane. Koristno je jesti manjše in enakomerno porazdeljene obroke, torej pet, šest obrokov dnevno, da dobi enakomerno oskrbo z živili poudari Evgen Benedik. Pomembna pa je tudi zadostna hidracija, s čemer mislimo uživanje nesladkanih čajev, mineralno vodo in vodo. Sem NE UVRŠČAMO smoothijev. Najbolj priporočljivo je uživati lokalno pridelano in sezonsko prehrano, čim manj predelano in čim bolj kakovostno hrano.

Če ima mama privzgojene zdrave prehranjevalne navade jih tako privzgoji tudi otroku. Postopek se začne že pred samo nosečnostjo.  Prehransko programiranje namreč traja tisoč dni – kaj mati je, je pomembno tri mesece pred spočetjem (tu je pomembno tudi, kaj je oče), celo nosečnost in dve leti po rojstvu. Investicija v zdrave prehranske navade v tem času je najboljša dota za celo življenje. Zmanjša se tveganje za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja in prebavnih bolezni. Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev. Torej to imenujemo presnovno programiranje ali presnovni vtis. 

Vir: Prvih 1000 dni – dota za celo življenje; Evgen Benedik, univ, dipl. inž. živ. tehnol.

Epigenetika – obravnava spremembe v izražanju genov, ki niso posledica sprememb v DNA zaporedju (npr. mutacij), so pa dedne. (mitoza).

Na povezavi si lahko  ogledate posnetek iz oddaje “Dobro jutro” kjer je Asist. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živil. tehnol., zaposlen v UKC Ljubljana govoril o prehrani v nosečnosti. Povzetek iz oddaje:

  • nosečnice v Sloveniji ne glede na starost in izobrazbo posegajo po hranilno revnih živilih (čokolada, Blejska kremšnita), veliko uživajo procesiriranih živil in premalo zelenjave in sadja
  • potrebno se je izogibati živilom (hrana in pijača) s sladkorji in premalo vode, nesladkanih pijač, nasičenim maščobam (napolitnakie, piškoti, ocvrte stvari npr. krofi) prav tako uživajo preveč soli
  • dojenje izključno 6m in nato nadaljevanje pripomore tudi pri izgubi kilogramov po porodu
  • zaradi evolucije, ker ni bilo hrane na vsakem koraku, si telo ženske naredi “zalogo” da lahko preko dojenja da vse potrebna hranila otroku
  • nosečnica mora jesti hranilno bogata živila in NE JESTI ZA DVA
  • prehrambena piramida v nosečnosti se ne spremeni, le 1-2x na teden se priporoča uživanje mastne morske ribe (manjše so, boljše so – sardelice, girice NE CVRTE), ter folna kislina do 12t nosečnice
  • večini nosečnic ribe v nosečnosti smrdijo, zato se naj uživajo prehrambeni dodatki omgea 3 in 6 maščobnih kislin
  • doječa mama potrebuje hranila, zato se NE odpovedovati svežemu sadju in zelenjavi; v mejah normale ne vplivana KRČE
  • krči pri novorojenčku so prve tri mesece “nujno zlo” ne glede na to kar mati je
  • v zdravi prehrani je lahko tudi kakšen priboljšek, pregreha, kak košček čokolade, kakšna kremšnita občasno, ne pa na dnevni bazi
  • pomembno je da nosečnica in doječa mama ni na dietah (razen iz zdravstvenih razlogov), ker plod dobi signal o okusih iz okolja oz. preko njenega mleka ko doji; zato je uvajanje goste hrane lažje, saj bo otrok to hitreje sprijel, aj mu bodo okusi poznani; dojenčki mal hranjeni amo z mlečnimi formulami lahko imajo več težav pri uvajanju goste hrane, ker se okusi ne spreminjajo
  • če uživamo normalno, uravnoteženo prehrano razen folne kisline in omega 3 in 6 maščobnih kislin ni potrebno dodajati prehranskih dopolnil,

FABRIKA  je organizirala ogled dokumentarnega filma “That Sugar film”, ki je povod za moje pisanje. Če na kratko povzamem, film govori o tem koliko sladkorja pravzaprav zaužijemo. Gre za 60 dnevni eksperiment, kjer je Damon Gameau zaužil za Avstralijo tipičnih 40 žličk sladkorja dnevno s hrano, ki je po zastarelih teorijah veljala kot “zdrava prehrana”- low fat izdelki oz. izdelki z manj ali brez maščob, danes pa vemo, da jo lahko neposredno ali posredno povežemo z nastankom nekaterih bolezni in bolezenskih stanj, malabsorpciijo, itd. Žal še danes velja, da je hrana “dobra” za ljudi, saj nas v to prepričuje prehrambena industrija. Njegov jedilnik v eksperimentu je tako zajemal striktno hrano oz. izdelke, ki so bili označeni z malo ali nič maščobe in jih najdemo v trgovinah na policah z zdravo prehrano: žitarice, smutije, muesli ploščice in low-fat jogurte.  V 60 dneh ni užival hitre prehrane, čokoladic, sladoleda oz. katerih koli sladkarij. Rezultat: nihanje razpoloženja, 10cm (maščobne) obloge okoli pasu, bistveno poslabšanje jetrne funkcije in bližnjica do kardio-vaskularnih bolezni. Film izpostavi razlike med različnimi vrstami sladkorja in dejstvo, da kalorija ni enaka kaloriji.

Ste zmanjšali količino sladkorja v prehrani?

Foto

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.