Sprostitev mleka ali refleks iztekanja mleka

Za uspešno dojenje je ključni dejavnik dober refleks iztekanja mleka. Mati lahko proizvaja mleko, ampak če to ni odstranjeno, je nadaljnje tvorjenje ustavljeno (Lawrence in Lawrence, 2011c). Pred vzpostavitvijo tega refleksa lahko otrok izsesa ali ženska izčrpa le manjše količine mleka (1–10 ml) (Geddes, 2007). Gre pravzaprav za kompleksno dogajanje, ki je odvisno od delovanja živčnega, žleznega in endokrinega sistema. Najlažje ga inhibirajo psihološke blokade (Lawrence in Lawrence, 2011c).

Refleks iztekanja mleka je nevroendokrini refleks, tega pa največkrat sproži sesanje bradavice. Živčni impulzi potujejo od bradavice do magnocelularnih oksitocinskih nevronov v hipotalamusu ter povzročijo sintezo oksitocina. Ta impulz nato potuje po aksonih do kapilarnega pleteža nevrofize. Od tam se v obliki impulzov sprošča v krvni obtok in potuje v prsi, kjer povzroči refleks iztekanja mleka (Walshaw, 2010). Ko oksitocin doseže dojke, povzroči krč mioepitelnih celic, ki obdajajo alveole in s tem spodbudi iztis mleka v mlečne vode (Kent et al., 2010). Posledica tega je povečanje intraduktalnega pritiska in razširitev mlečnih vodov. Oboje vodi v povečan ritem iztekanja mleka (Geddes, 2007). Po navedbah Lawrence in Lawrence (2011c) se v prvi minuti po začetku sesanja pojavijo prve kontrakcije mioepitelnih celic. Največkrat pa sta potrebni dve polni minuti ali več, da pride do popolnega odgovora. Med enim podojem pride do pojava refleksa iztekanja mleka večkrat. Pojavil naj bi se do devetkrat. Povprečno število refleksov med enim podojem pa naj bi bilo do 2,5-krat (Geddes, 2007). Vzorec impulznega sproščanja oksitocina je ključen pri zagotavljanju normalnega iztekanja mleka (Walshaw, 2010). Ta trenutek matere najpogosteje občutijo kot toploto ali ščemenje v prsih. Nekatere občutijo celo kratkotrajno slabost ali žejo (Kent et al., 2010). Prvi refleks iztekanja mleka občuti večina žensk, vse naslednje pa le redke med njimi (Geddes, 2007). Kot navajajo Kent in sodelavci (2010), matere ne občutijo približno 30 % refleksov.

Enak učinek na dojke in uterus imajo tudi druge oblike mehaničnih stimulacij na bradavice. Refleks iztekanja mleka centralno zavirajo naslednji dejavniki: mraz, bolečina in čustveni stres. Refleks lahko delno blokira večja količina alkohola, za katerega predvidevajo, da preprečuje izločanje oksitocina. Spodbujevalno naj bi na ta refleks delovalo vzburjenje vagine. Kot pomoč pri sprožitvi refleksa iztekanja mleka pomagajo predhodni ročni iztis manjše količine mleka, topli obkladki in nežno masiranje dojk. Refleks iztekanja mleka lahko povzroči prehodni glavobol ob začetku iztekanja mleka. Ob tem se lahko pojavlja tudi slabost, ki je povezana s sprostitvijo oksitocina (Lawrence in Lawrence, 2011c). Pomembno se je vprašati, ali bi to lahko bili pokazatelji večjega tveganja za razvoj D-MER-a pri doječi mami. Se pravi, ali je mama, ki občuti slabost ali glavobole ob iztekanju mleka, kandidatka za razvoj D-MER-a v celoti med nadaljnjim dojenjem.