Tonja in Liza; 18.7.2015

Sama bi začetek dogajanja postavila kakšenteden pred dejanskim porodom. Trebuh je začel zatrjevat in vesela sem postala,da se je končno začelo nekaj spreminjat. Moja nosečnost je bila namreč zeloprijetna, mirna in brez bolečin. Nisem si znala predstavljat, da bi iz takšnegastanja odšla v porodnišnico na porod. Skozi teden se je zatrjevanje stopnjevalo, medtem pa sem redno hodila nasprehode, preglede in akupunkturo. V petek so se pojavile zraven zatrjevanjatudi bolečine oz. pritisk. Zvečer se je to dogajalo že na 5 minut, vendar sempo nasvetu babice odšla pod tuš v posteljo, kjer sem zaspala. A ne za dolgo. Ob1:40 mi je odtekla voda. Odšla sem se stuširat, vlegla sem se na levi bok,vzela homeopatske granule in partner je počasi spakiral še zadnje pripomočke zanaš odhod. V avtu sem ležala in pričeli so se popadki. Naši punčki v trebuhu sem rekla: ”Sedaj pa se izkaži.”

V porodnišnici so nas zelo prijazno sprejeliin babica je povedala, da sem odprta 2-3 cm, vendar imam še debel rob.Namestili so me v porodno sobo, kjer so me priklučili na CTG. Zanimali so se zamoje želje in jih tudi upoštevali. Pridružila se nam je naša babica, ki je bilaskozi porod z nami. Popadke sem počasi predihavala, menjavali smo položaje,odšla sem na WC, vzela sem homeopatske granule, stimulirali so mi akupresurnetočke na nogi, poslušali smo glasbo in se sproščeno pogovarjali. Pričarali smovzdušje, ki se ga še sedaj z veseljem spominjam. Popolnoma sem se sprostila, zakar sta bila seveda ”kriva” partner in babica. Oba sta me božala inspodbujala ter se posvetila meni. Predvsem všeč mi je bilo, da pozornost ni prevzelCTG, ampak moje počutje v danem trenutku.

Popadki so se stopnjevali in babica je popregledu ugotovila, da sem odprta 5 cm. Bolečina se je stopnjevala do te mere,da sem postajala vedno bolj odsotna. Spomnim se ležanja na boku in prigovarjanja partnerja naj diham, spomnim se nežnega božanja babice po nogi,obhladkov, ki mi jih je dala na glavo in njenega spodbujanja, da mi greo dlično. Prav tako se spomnim bolečine in mojih misli, da bom vzdržala.

Ob pregledu sem bila popolnoma odprta in pričeli so se tiščavniki. S partnerjem sva med njimi stala in čepela. Občutila sem olajšanje, da lahko tiščim. Vmes je babica kontrolirala odprtost in spuščanje dojenčka. Občutek za čas se je počasi vračal in zdelo se mi je da to traja že zelo dolgo. Babica in partner sta me spodbujala in dotaknila sem se lahko glavice, kar me je še bolj spodbudilo.Spomnim se, da nisem vedela ali pritiskam prav in olajšanje sem čutila, ko mije babica svetovala, kako naj pritisnem in me prigovarjala, da naj izkoristimvsak popadek. Po parih tiščavnikih je babica predlagala, da gremo na posteljo.Že v porodnem načrtu sem si želela porod na boku in to mi je bilo omogočeno.Stanje v sobi se je pričelo spreminjat, prišla je še ena babica, prižgale so se luči in vedela sem, da sem na točki, kjer me čaka samo še zadnji del. Partner in babica so me spodbujali in porodila sem najlepšega dojenčka daleč naokoli. Babica mi jo je dala na trebuh in od tu naprej se spomnim samo še nje. Po slikah sem videla, da je partner prerezal popkovino. Naša Liza je bila velika 50 cm intežka 3300 gramov.

Porod je bil popolnoma naraven, brez epiziotomije in je trajal 4,5 h. Zase lahko rečem, da sem doživela najlepši trenutek v svojem življenju in koža sem še vedno naježi, ko se spomnim nanj. Za to čudovito in neverjetno izkušnjo pa se lahko zahvaliva Izidori in go. Gostenčnik, ki sta me na porod pripravljale,ter moji babici Nastji, ki je 18. 7. pričarala pravljico v sobi 6 in se s tem za vedno povezala z našo novo nastalo družino.

Moja porodna izkušnja je bila takšna in želim si,da bi bilo podobnih čim več.