Vitamin C v nosečnosti

Vitamin C  poznamo kot L-askorbinsko kislino in askorbat. Vitamina C naše telo ni sposobno izdelovati samo, zato mu ga moramo stalno zagotavljati s primerno izbiro prehrane. Izboljšanje absorpcije železa v prebavnem traktu, zaščita pred prostimi radikali v organizmu, zmanjšanje oksidativnih poškodb DNK in zmanjšanje oksidacije LDL holesterola so le nekatere od mnogih funkcij vitamina C, ki kažejo na njegovo pomembno vlogo v našem telesu. Vitamin C deluje tudi kot antioksidant, samostojno in v kombinaciji z vitaminom E ter tako naše telo ščiti pred prostimi radikali. Pomemben je tudi za sintezo kolagena in tako za vsa naša mehka tkiva- dlesni, ožilje, kožo in kosti. Potreben pa je tudi za normalno delovanje možganov in živčevja.

V Cochrainovem pregledu je zajetih 29 poskusov, v katerih je bilo vključenih več kot 24.000 nosečnic iz 17 različnih držav. 4 poskusi niso prispevali rezultatov v pregled.

Najpogostejši dnevni odmerek vitamina C je bil 1000mg, uporabljen v 15 študijah. Rezultati so pokazali, da je rutinsko dodajanje vitamina C med nosečnostjo bodisi samostojno ali v kombinaciji z drugmi dodatki ( predvsem vitamina E) ni izboljšalo zapletov v nosečnosti. Rezultat, da je bilo 36% manj abrupcij (osem študij, več kot 15.700 žensk) pa ne morejo pripisati samo dodajanju vitamina C, saj je veliko žensk vitamin C jedlo v kombinaciji z vitaminom E. Enako velja za PPROM in PROM (razpok plodovih ovojev – torej odtekanje plodovnice pred dopolnjenim 37t in tudi v roku). Tako avtorji zaključujejo, da vitamina C ne moremo povezovati z manjšo možnostjo pojava preeklampsije, prezgodnjega poroda ali z manjšo morbidnostjo. Je pa potrebno dalje raziskovati o vlogi vitamina C pri abrupcijah in PROMih. 

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za vitamin C znaša 80 mg.

Zakaj  uživati vitamin C v nosečnosti?

  • Vitamin C je zelo pomemben pri tistih, ki jemljejo železove pripravke, saj vpliva na absorpcijo železa. Ob 200-500mg vitamina C na dan se absorpcija železa podvoji.
  • Dodajanje vitamina C je prav tako pomembno za preprečevanje oksidativnega stresa. Je antioksidant.
  • Poskrbi za hitrejše celjenje ran.
  • Sodeluje pri nastajanju kolagena.
  • Pomemben za zdrav imunski sistem.
  •  Prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E.
  • Prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Absorpcija vitamina C poteka v tankem črevesu. Manjši odmerki vitamina C se absorbirajo skoraj v celoti, medtem ko je absorpcija vitamina C pri odmerkih višjih od 200 mg lahko tudi manj kot 20 %. Vitamin C se v telo absorbira v približno treh urah od zaužitja. V telesu najdemo najvišje vsebnosti vitamina C v belih krvničkah, nadledvični žlezi, možganih in hipofizi. Skoraj ves vitamin C izločimo z urinom, zato je pomemben reden vnos. Presežke vitamina C načeloma izločimo z urinom. Odmerki vitamina C, večji od 2000 mg lahko dražijo želodec in črevesje, povzročajo ledvične kamne in motijo status bakra v telesu.

NIJZ priporoča PDV-RDA  110 mg dnevno vitamina C za nosečnice od 4. meseca nosečnosti naprej in 150mg dnevno za doječe matere. 

Nosečnice potrebujejo dnevno nekaj več – 110 mg na dan, saj se plazemska koncentracija zmanjša zaradi hemodilucije in aktivnega prenosa na plod. PRi doječih ženskah pa se vitamin C izloča v materino mleko. Vir

Minimalno potrebo po tem vitaminu bomo pokrili npr. s približno 10 dag brokolija ali s 15 dag zelja, z 20 dag špinače ali z dvema srednje velikima pomarančama. Prekoračenje minimalnih priporočenih količin naj nas ne skrbi, saj je naše telo sposobno odvečne količine vitamina izločiti samo. Vitamin C najdemo v znatnejših količinah v zelju, špinači, citrusih, kiviju, papriki, črnem ribezu, paradižniku, kosmuljah, koromaču, krompirju, bananah in ohrovtu.

vitamin cVir

Vitamin C je ob nepravilnem ravnanju z živili med najmanj obstojnimi vitamini. Pri vitaminu C je vsekakor potrebno upoštevati, da je izredno občutljiv na zunanje dejavnike. Njegova količina se v živilih lahko drastično zmanjša z neustreznim skladiščenjem živil in neustrezno pripravo ter obdelavo hrane. Vitamin C spada med vodotopne vitamine in je občutljiv predvsem na toploto (nad 10C), svetlobo in kisik. Uživajmo več surove kot predelane zelenjave in sadja, ki sta pridelana lokalno ter pravilno shranjena do uporabe. S prekomerno toplotno obdelavo se iz živila lahko izgubi tudi do pol prvotne vsebnosti vitamina C, s kuhanjem v vodi pa tudi več! Zato pazimo, da živila pri pripravi obrokov ne prekuhavamo, vsaj kadar to res ni potrebno. Rezanje, lupljenje in podobna mehanska obdelava prav tako zelo zmanjšajo vsebnost vitamina v živilu. Upoštevajoč to dejstvo režemo zelenjavo in sadje na večje kose in sicer tik pred uporabo (npr. zelenjavna juha) oz. uživanjem (npr. solata). Izogibajmo se mletju in pasiranju, oziroma vsaj poskrbimo, da takšne kaše in sokove zaužijemo takoj po pripravi.

Posebna skupina so kadilci, ki imajo potrebe po 150 mg vitamina C dnevno. Noseče kadilke, ki so dodajale VITAMIN C, so imele bolj zdrave otroke od tistih nosečih kadilk, ki tega niso naredile. Vsekakor pa se kajenje v nosečnosti in času dojenja ODSVETUJE! Dnevne potrebe lahko povečajo tudi intenzivna fizična aktivnost, visoka temperatura okolja, infekcije in poškodbe.

Preberi še:

Foto

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.