Vitamin K

Trenutna praksa je aplikacija vitamina K za preventivo pred notranjimi krvavitvami (VKDB) vsem novorojenčkom nekaj ur po porodu. K temu je privedla medikalizacija poroda. Brez tega medicinske raziskave indicirajo, da so novorojenčki z visokim tveganjem nagnjeni notranjim krvavitvam zaradi pomanjkanja vitamina K (VKDB – vitamin K deficiency bleeding).

Krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K, za katere se je zdelo da so že del preteklosti, so pred leti ponovno pritegnile našo pozornost. Leta 2013 je bilo šest dojenčkov sprejetih v bolnišnico Vanderbilt v Nashvillu v Združenih državah Amerike s krvavitvijo ki je ogrožala njihovo življenje.
Dojenčkom so diagnosticirali krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K, štirje so imeli krvavitev v možganih in dva sta krvavela v črevesju. Čeprav je vseh šest dojenčkov preživelo, je bilo pri dveh potrebno opraviti možgansko operacijo s katero so jima rešili življenje, pri enem od dojenčkov je prišlo do hude poškodbe možganov (kap z desnostransko paralizo in hudimi kognitivnimi motnjami), pri dveh so se pojavile lažje poškodbe možganov (Schulte et al, 2014).
Kaj so imeli omenjeni dojenčki skupnega? Stari so bili med 7 tednov in 5 mesecev; trije dečki in tri deklice. Trije dojenčki so bili rojeni v bolnišnici, dva sta bila rojena doma, eden se je rodil v porodnem centru. Vsi so bili rojeni z vaginalnim porodom (brez carskega reza, uporabe klešč ali vakuuma). Matere in njihovi otroci niso jemali nobenih antibiotikov, niso bili bolni, matere niso bile na omejevalnih dietah in dojenčki niso imeli poškodb glave. Vsi dojenčki so bili izključno dojeni in vsi so imeli kritično nizko raven vitamina K v krvi. Pri vseh omenjenih dojenčkih so starši zavrnili aplikacijo Vitamina K pri porodu.
Zaradi omenjenega se je bolnišnica obrnila na ameriški center za nadzor bolezni (CDC) z namenom preučitve okoliščin. Preiskovalci iz CDC so preučili bolnišnične evidence in ugotovil da med leti 2007 in 2012 ni bilo nobenega primera krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K pri več kot 490.000 rojstvih. Pri naključni izbiri zapisov rojstev otrok iz omenjene bolnišnice so ugotovili, da je 96,6% dojenčkov prejelo injekcije vitamina K. V nasprotju s tem pa je 72% dojenčkov, rojenih v lokalnih samostojnih porodnih centrih, prejelo vitamin K (Warren, Miller et al. 2013).
Ko so starše zgoraj omenjenih petih dojenčkov vprašali, zakaj so zavrnili aplikacijo vitamina K, so navedli naslednje razloge za zavrnitev: zaskrbljenost zaradi povečanega tveganja za levkemijo, prepričanje da je bila injekcija nepotrebna in “nenaravna”, in strah da bi bil njihov otrok izpostavljen toksinom v injekciji. Le ena izmed družin, ki je zavrnila aplikacijo, se je zavedala, da zavrnitev lahko privede do krvavitve, ki bi lahko ogrozila življenje otroka (Warren, Miller et al 2013;. Schulte et al 2014;. Dr. Robert Sidonio, 2014).

Vse to odpira številna vprašanja, kot npr.: Zakaj se večini dojenčkov aplicira vitamin K?; Ali aplikacija povzroča stranske učinke? Kakšna je verjetnost krvavitev v primeru če se vitamin K ne aplicira? Obstajajo alternative? Ali vitamin K dejansko preprečuje krvavitve?

Kaj je vitamin K in zakaj ga naše telo potrebuje?
Vitamin K je v maščobi topen vitamin potreben za strjevanje krvi. Imenuje se po nemški besedi za strjevanje-Koagulation oz. koagulacija. Telo samo ne zmore proizvesti vitamina K in slabo ga shranjuje. Vitamin K1 (znan tudi kot filokinon) dobimo iz listnate zelene zelenjave. Prav tako lahko dobimo vitamin K2 (menakinon) iz bakterij, ki živijo v našem prebavnem traktu. Vitamin K1 iz rastlin predstavlja približno 90% našega vnosa vitamina K, medtem ko vitamin K2 iz bakterij predstavlja le okoli 10% naöega celotnega vnosa. (Shearer 2009; Lippi in Franchini 2011;. Polin, Fox et al. 2011).
Živila, ki bogata z vitaminom K1:

– Listnata zelena zelenjava, kot je špinača, ohrovt in blitva
– zelje
– cvetača
– brokoli
– repa
– brstični ohrovt
– avokado
– banana
– kivi
Vitamin K je potreben za naše telo za aktiviranje določenih molekul, znanih tudi kot faktorji strjevanja, ki pomagajo pri strjevanju krvi. Faktorji strjevanja krvi so v telesu prisotni že pri rojstvu, vendar se ne aktivirajo v celoti zaradi nizke ravni vitamina K. Če nimamo dovolj vitamina K, potem teh molekul ne moremo aktivirati. Torej pomanjkanje vitamina K zmanjšuje sposobnost naše krvi, da se normalno strjuje. Večino časa lahko naše telo še naprej ustrezno strjuje kri, tudi z nizkimi ravnmi vitamina K. Vendar ko raven vitamin K pada vse nižje, pridemo do trenutka, ko se naša kri več ne strjuje in posledično prihaja do spontanih krvavitev. Raven kdaj pride do krvavitev se razlikuje od osebe do osebe in jo je nepredvidljiva (Shearer, 2009).
Kaj se lahko zgodi, če otrok nima dovolj vitamina K?

Dojenček, ki nima dovolj vitamina K lahko začnete krvaveti nenadoma, brez opozorila. To je znano kot krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K. Krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K je lahko idiopatska ali sekundarna.
Idiopatska krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K pomeni, da je vzrok neznan. Praktično vsi primeri idiopatske krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K se pojavijo pri dojenčkih, ki so izključno dojeni (Shearer, 2009).
Sekundarna krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K pomeni, da ima dojenček primarno bolezen, kot npr. bolezen žolčnika, cistično fibrozo, ali stranske učinke zaradi jemanja zdravil. Tudi dojenčki s sekundarno krvavitvijo zaradi pomanjkanja vitamina K so skoraj izključno dojeni (Shearer, 2009).

Krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K lahko sledi enemu izmed treh vzorcev: zgodnjemu klasičnemu in poznemu.

Zgodnja krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K se pojavi v prvih 24 urah življenja. Običajno se pojavi pri dojenčkih, rojenih materam, ki so jemale zdravila, ki vplivajo na delovanje vitamina K. Ta zdravila lahko vsebujejo varfarin (kumadin), zdravila proti napadom in zdravila za zdravljenje tuberkuloze. Krvavitev se običajno pojavi v koži, možganih in abdomnu(Shearer, 2009).
Klasična krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K se pojavi v 2-7 dnevu življenja, običajno v dneh 2-3, takrat je namreč raven vitamina K najnižja. Najpogosteje prihaja do krvavitev v prebavnem sistemu, popkovini, koži, nosu in na mestu cirkumcizije-obrezovanja. Uradni vzrok je naveden kot “neznan”, dojenje in slaba prehrana (<100 ml mleka / dan) sta glavna dejavnika tveganja (Shearer, 2009).
Pozna krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K se pojavi po prvem tednu po porodu, običajno v 3-8 tednu in se običajno pojavi v možganih, koži in prebavilih. Krvavitev v možganih je pogosto prvi znak krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K. Pojavlja se pri dojenih dojenčkih, ki niso prejeli vitamina K. Pri nekaterih dojenčkih je večja verjetnost pojava krvavitve, sploh če imajo skrite bolezni žolčnika, cistično fibrozo, kronično drisko ali imajo predpisan antibiotik. (Shearer 2009).

Zgodovina apliciranja vitamina K novorojenčkom
Leta 1894 bostonski zdravnik Dr. Townsend opiše 50 primerov krvavitve pri novorojenčkih. Opisal jo je kot “hemoragična bolezen novorojenčkov”. Dr. Townsend je bil prvi ki je ugotovil povezavo med med slabim ali nezadostnim dojenjem in krvavitvijo pri novorojenčkih (Shearer, 2009).

Leta 1930 je danski biokemik ugotovil, da je pomanjkanje vitamina K vzrok nepričakovane krvavitve pri mladih piščancih(Lippi in Franchini 2011).

Leta 1944 je bila objavljena švedska študija, ki je vključevala več kot 130.000 dojenčkov, ki so prejemali 0,5 mg vitamina K (bodisi peroralno bodisi z injekcijo) prvi dan po porodu. Raziskava je pokazala, da so dojenčki, ki so prejemali vitamin K, imeli 5 krat manjšo verjetnost krvavitev v prvem tednu po rojstvu. Ocenili so, da se za vsakih 100.000 donošenih dojenčkov, z aplikacijo vitamina K reöi 160 dojenčkov na leto.(Lehmann 1944).
Leta 1961 je American Academy of Pediatrics priporočil daplikacjo vitamina K takoj po rojstvu. Ta praksa je od takrat standard oskrbe novorojenčkov v ZDA (AAP, 1961).
Po letu 1999 so termin “hemoragična bolezen novorojenčkov” spremenili v “krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K” z namenom indikacije vzroka krvavitve – to je pomanjkanje vitamina K. Novo ime odraža tudi dejstvo, da so nekateri dojenčki začeli krvaveti kasneje, to je po štirih tednih “obdobja novorojenčka” (Shearer, 2009).

Kako pogosta je pozna krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K?
Pozna krvavitev (po prvem tednu po porodu) je najbolj nevarna vrsta krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K(Shearer, 2009).Ko dojenčki ne dobijo vitamina K ob rojstvu, statistični podatki iz Evrope kažejo, da 4,4 do 10,5 dojenčkov od 100.000 razvije pozno krvavitev. Vrednosti so višje v azijskih državah (1 na 6000 dojenčkov).
Ko so dojenčki prejeli peroralno obliko vitamina K vsaj trikrat v zgodnjem obdobju(običajno ob rojstvu, en teden po rojstvu in štiri tedne po rojstvu), se pri 1,4 do 6,4 dojenčkov od 100.000 pojavi krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K.Ko so dojenčkom injecirali Vitamin K ob rojstvu , se je pri od 0 do 0,62 dojenčkov na 100.000 dojenčkov pojavila krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K. V obdobju 18 let v Veliki Britaniji, sta samo dva dojenčka, ki sta prejela injekcijo vitamina K, razvila pozno obliko krvavitve, na 64 milijonov rojstev (Busfield et al. 2013).

Na splošno, pozna oblika krvavitve je redka v večini evropskih držav. Po drugi strani pa je bolj pogosta v nekaterih azijskih državah, kot so Japonska, Vietnam in Tajska. Na Tajskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dojenčki niso prejeli nobenega vitamina K ob rojstvu. V tistem času so raziskovalci poročali, da je 72 od 100.000 dojenčkov razvilo pozno obliko krvavitve. Raziskovalci ne vedo, zakaj so stopnje pozne oblike krvavitve višje v nekaterih državah v primerjavi z drugimi, vendar domnevajo, da je to povezano z okoljskimi dejavniki(prehrana) in genetiko (Hanawa, Maki et al 1988;. Danielsson, Hoa et al . 2004).
Kakšne so možne posledice pozne krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K? Čeprav je ta oblika krvavitve redka, so lahko posledice hude. Več kot polovica dojenčkov, ki razvijajo to obliko krvavitve, bo krvavelo v možganih. Stopnja umrljivosti pri tej obliki je približno 20%. (Shearer 2009; Lippi in Franchini, 2011). Druga študija, ki je preverjala 131 primerov po vsem svetu, je pokazala splošno stopnjo smrtnosti 14%. Od preživelih dojenčkov, jih je okoli 40% imelo dolgoročne poškodbe možganov. V državah z nižjo kakovostjo bivanja mnogi dojenčki s pozno obliko krvavitve umrejo pred sprejemom v bolnišnico, njihove diagnoze in smrti niso dokumentirane in ti primeri seveda niso všteti v statistiko (Shearer 2009). Eno najbolj nevarnih dejstev o pozni obliki krvavitve je, da je velikokrat ni mogoče prepoznati, dokler ni prepozno. Dojenčki nam ne morejo povedati, kaj se dogaja in simptomi možganske krvavitve so včasih lahko težko določljivi- kot težave pri hranjenju, letargija, razdražljivost. Na žalost lahko možganska krvavitev doseže kritično velikost še preden starši poiščejo zdravniško pomoč. Tako lahko traja dalj časa da zdravstveno osebje ugotovi kaj je narobe (Schulte et al. 2014).
Klasična oblika krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K in njene posledice? Klasična oblika, ki se pojavi v prvem tednu po rojstvu, je bolj pogosta od pozne oblike. Podatki iz starejših študij kažejo, da bo 0,25% do 1,5% novorojenčkov (od 250 do 1.500 na 100.000) razvilo klasično obliko krvavitve, če ne prejemajo vitamina K ob rojstvu, medtem ko novejše ocene kažejo, da je število bližje 0 do 0.44 % (0-440 na 100.000 rojstev). Ta vrsta VKDB je običajno blaga in vključuje krvavitev na mestu popkovine ali cirkumcizije. Kljub temu je lahko izguba krvi velika.
Stopnja umrljivosti je pri tej obliki krvavitve v razvitih državah zelo nizka.(Lippi in Franchini, 2011).
Kako se zdravi krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K? Glavna obravnava je aplikacija vitamina K. Ko dojenček dobi injekcijo vitamina K1, bo to običajno upočasnilo ali ustavilo krvavitev v 20-30 minutah (Shearer, 2009). Vendar, če do krvavitev z pride v možganih, dojenček lahko že dobi poškodbe možganov do takrat, ko je bilo zdravilo aplicirano. Druge oblike zdravljenja, ki so bile uporabljene pri dojenčkih s pozno obliko krvavitve vključujejo krvno transfuzijo in transfuzijo plazme, možgansko operacijo in odstranitev nakopičene krvi, ter zdravila proti napadu (Dr. Robert Sidonio, 2014).
Kasnejša prekinitev popkovnice dviguje raven železa, ali dviguje tudi vrednost vitamina K?
Kasnejše prekinitev popkovnice dviguje raven železa, ker je kri iz popkovnice bogata z železom. V nasprotju s tem ima popkovnična kri zelo nizko vrednost vitamina K1 (<.05 mikrogramov na liter). Vitamin K1 se slabo shranjuje v telesu, večinoma je skladiščen v jetrih in ne v krvnem obtoku. Čeprav kasnejša prekinitev popkovnice poveča vsebnost železa, je zelo malo verjetno, da bi pomagalo dvigniti Vitamin K do dovolj visoke vrednosti za preprečitev krvavitev (Shearer, 2009; Olson 2000). Morda res vrednost vitamina K ni visoka, vendar ni to edini faktor, ki je pomembne za strjevanje krvi in preprečitev krvavitev.
V manjši študiji so raziskovalci merili raven vitamina K pri devetih nosečnicah in kasneje v popkovnični krvi po rojstvu. Nosečnice so bile zdrave in imele so normalne ravni vitamina K, vendar Vitamina K ni bilo zaznati v krvi popkovnice. šest drugih nosečnic je prejelo 1 mg IV aplikacijo vitamina K1 tik pred porodom. V popkovnični krvi 4 od teh 6 žensk so zaznali prisotnost vitamina K1, vendar so bile vrednosti zelo nizke. Domneva se, da vitamin K1 bodisi ne prehaja skozi placento dovolj enostavno, ali da otrokova kri ne vsebuje dovolj maščobnih lipidov, ki so potrebni za prevzem vitamina K1 (Shearer, Rahim et al. 1982).

Zakaj dojenčki, ki se dojijo, nimajo dovolj vitamina K?
Obstajata dva glavna razloga, zakaj dojenčki nimajo dovolj vitamina K v njihovem sistemu.
1. Otroci so rojeni z zelo omejeno količino vitamina K. Vrednosti vitamina K so najnižje med drugim in tretjim dnevom po rojstvu in ne dosegajo ravni odraslih do približno 6 mesecev starosti. Vrednosti vitamina K so nizke, ker se zelo malo vitamina K1 prenese iz matere na otroka skozi posteljico in ker dojenčki nimajo dovolj bakterij v njihovem črevesju za izdelavo vitamina K2.
2. Materino mleko vsebuje zelo majhne količine vitamina K. Kolostrum ima približno 2 mikrograma vitamina K na liter, medtem ko ima zrelo mleko 1 mikrogram na liter (von Kries et al, 1987).

Skoraj vsi dojenčki s pozno obliko krvavitve so bili izključno dojeni. Študije kažejo da so matere dojenčkov, ki so razvili pozno obliko krvavitve, imele normalne vrednosti vitamina K v njihovem mleku. Domneva se, da so morda nekateri od teh otrok imeli težave z absorbiranjem vitamina K iz materinega mleka (Shearer, 2009).
Dojenčki hranjeni s formulo in pomanjkanje vitamina K
Skoraj ni poročil o poznih oblikah krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina K pri dojenčkih, ki so hranjeni s formulo. Razlog je v tem da ima formula relativno visoke koncentracije vitamina K1, ca. 55 mikrogramov na liter (Shearer 2009). Vendar to ni razlog, da otroka ne bi izključno dojili!

V povprečju so dojenčki, ki so bili hranjeni s formulo prejeli več vitamina K1 kot dojenčki, ki so se samo dojili (45,4 mikrogramov na dan v primerjavi z 0,55 mikrograma na dan). Vrednost vitamina K1 v 6 tednov starih dojenčkih je bila okoli 0,13 mikrogramov na liter, v primerjavi s 6,0 mikrograma na liter pri dojenčkih hranjenih s formulo(von Kries Shearer et al 1987;. Greer, Marshall et al 1991;. Shearer 2009 ).

Koliko Vitamina K je v enkratnem odmerku in kolikšen odmerek je potreben za dosego rezultata?
Odvisno od države se vitamin K aplicira v odmerku 1 do 2 mg v injekciji. Ta odmerek je bil preizkušen v prvotnih študijah o vitaminu K od leta 1960 naprej in se nadaljuje v 21. stoletju. Vsebina odmerka se začasno shrani v otrokovi mišici in se postopoma sprošča v naslednjih nekaj mesecih. Postopno sproščanje služi zaščiti pred klasično in pozno obliko krvavitve zaradi pomanjkanja Vitamina K (Loughnan in McDougall, 1996)
Sestavine odmerka vitamina K v injekciji.

Pogosto se pojavlja skrb staršev o prisotnosti konzervansov v vsebini injekcije vitamina K. Priporočljivo je, da se posvetujete z zdravnikom o vsebnost teh.

Tipične sestavine vitamina K za injeciranje:
-vitamin K1, ki je topen v maščobi in rastlinskega izvora
-polisorbat 80, ki pomaga vitaminu K1 da se raztopi v tekočini za injiciranje. Polisorbat 80 je izdelan iz sorbitola in oleinske kisline na rastlinski osnovi, uporablja se v različnih živilih, zdravilih in vitaminskih dodatkih.
-propilen glikol, ki pomaga absorbirati dodatno vodo in ohranjajo vlago v določenih zdravilih.
-natrijevega acetata-brezvodni, zmes soli in bikarbonata, ki se uporabljajo za prilagoditev pH.
-koncentrirana ocetna kislina-ledocet, ki se uporablja za uravnavanje pH.
Stranski učinki vitamina K in sestavin
Primeri stranskih učinkov zaradi propilen glikola so redki in povezani z zelo visokimi odmerki. Na primer, v enem primeru so dojenčki dobili multivitaminske dodatke ki so vsebovali 300 mg propilen glikola dnevno (Macdonald et al., 1987). Odmerek je ca. 30 krat višji kot v injekcijah vitamina K in je pri nekaterih dojenčkih sprožil napade (seizure).
Alergijske reakcija na vitamin K so se po navadi pojavile pri intravenozni aplikaciji, ki se pa ne uporablja pri novorojenčkih.
Pred letom 1960 (predvsem v petdesetih letih) je bilo nekaj poročil o zlatenici in anemiji zaradi vitamina K, odmerki takrat niso bili točno definirani in uporabljena je bila vodotopna različica vitamina K. Posledično so pričeli z uporabo v maščobi topnega vitamina K, ki se uporablja danes. Leta 2014 so raziskovalci objavili poročilo primera o dojenčku, ki je imel alergijsko reakcijo na injekcijo vitamina K in je padel v anafilaktični šok. Otrok je preživel, vendar pa raziskovalci niso mogli ugotoviti, zakaj je novorojenček imel tako vrsto reakcije (Koklu et al. 2014).
Vsako injiciranje lahko povzroči draženje na mestu in rdečico, a je redko potrebno intervenirati. Vbod lahko povzroči bolečino ki se pa lahko zmanjša s pestovanjem dojenčka med injeciranjem.
Vpliv prehrane bogate z vitaminom K med nosečnostjo na vrednosti vitamina K pri novorojenčku.
Trenutno nimamo dokazov, da dodajanje vitamina K med nosečnostjo preprečuje pojav krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K pri dojenčkih. V največji znani študiji ki je spremljala prehrano in pomanjkanja vitamina K, so raziskovalci sledili 683 materam pred nosečnostjo in po porodu. Porodnicam so odvzeli kri med porodom in iz popkovnice po porodu. Porodnice so povprašali o njihovi prehrani med nosečnostjo in porodnice so opravile pogovor z dietetikom med poporodnim obdobjem. Raziskovalci so ugotovili, da ni povezave med vrednostjo Vitamina K pri materah in njihovih dojenčkih (Chuansumrit, Plueksacheeva et al. 2010). Pojavilo se je nekaj mnenj, da je alternativna strategija za povečanje vrednosti vitamina K pri dojenih otrocih ta, da mati-doječa ženska v prehrano vključi prehranski dodatek z vitaminom K, vendar je teh študij malo in potrebno bo veliko več raziskav. Obstaja le majhna količina dokazov, ki podpirajo to strategijo. Majhna študija, ki je vključevala le 6 mater, je pokazala da je bil 2,5 mg peroralni odmerek dvakrat na dan, dovolj za dvig vsebnosti vitamina K v mleku do sprejemljive ravni (Bolisetty, Gupta et al. 1998). V večji japonski študiji ki je vključevala več kot 3000 mater in otrok, so raziskovalci testirali odmerek 15 mg vitamina K2, materi, peroralno enkrat na dan. Ugotovili so, da so po tem odmerku doječi otroci le v 0.11% razvili nizke vrednosti vitamina K. Pomembno je poudariti, da so dojenčki prejeli peroralno vitamin K, dvakrat, v prvem tednu po rojstvu(Nishiguchi, Saga et al. 1996).

Praksa in priporočila aplikacije vitamina K po svetu
Ameriška pediatrična akademija navaja, da je potrebno vitamin K1 dati vsem novorojenčkom v obliki enega intramuskularnega odmerka med 0,5 do 1 mg. Njihovo stališče je, da je v redu če se aplikacijo odloži dokler se ne opravi prvo hranjenje, ampak da je potrebno aplicirati vitamin K v šestih urah po rojstvu. AAP ne priporoča uperoralne aplikacije vitamin K, saj lahko imajo nekateri dojenčki imajo težave z absorpcijo.

  • Na Nizozemskem uporabljajo 1 mg vitamina K peroralno takoj po rojstvu in nato v dnevnem odmerku 150 mcg od 8. dneva do 13 tednov po rojstvu (de Winter et al, 2011).
  • V Novi Zelandiji, smernice navajajo, da naj bi dojenčki prejeli 1 mg vitamina K intramuskularno. Če starši s tem ne soglašajo, vendar se strinjajo s peroralno aplikacijo vitamina K, se odmeri 2 mg vitamina K peroralno takoj po rojstvu, enkrat na 3-7 dni po rojstvu, in še enkrat po 6 tednih. Tako je tudi v Sloveniji.
  • V Združenem kraljestvu smernice določajo, da se vsem staršem ponudi aplikacija vitamina K njihovim dojenčkom. Preferira se intramuskularna aplikacija takoj po rojstvu. Če starši ne soglašajo se jim lahko ponudi peroralna aplikacija vitamina K in se jih opozori da ta metoda zahteva več odmerkov.

Vendar moramo vedeti tudi, da “moderni” porodi v porodnišnicah stresno vplivajo na normalni sistem strjevanja krvi pri novorojenčkih. Tudi če so otroci na koncu rojeni vaginalno. Takojšnja prekinitev popkovnice vpliva na osnovno količino faktorjev strjevanja krvi, ki jih prejme novorojenec preko popkovnice po porodu. K temu sodijo tudi travmatični porodi (vakuum, modrice zaradi poroda,stimulacija poroda, carski rez..), omejeno prvo dojenje ( s čemer bi otrok dobil oralno vitamin K iz kolostruma) in kot smo že omenili zgodnje obrezovanje dečkov.

Novorojenčkov sistem strjevanja krvi je po naravi narejen tako, da otroka ne ogroža v teh prvih tednih življenja, kot je predstavljeno s strani medicine in zaradi medikalizacije porodov.

  • Nekateri priporočajo prekinitev popkovnice 3 min po porodu, drugi 5 min, tretji ko le ta neha utripati. Vpliv na količino krvi, ki pa jo otrok preko popkovnice po porodu še prejme, pa je dramatična. Ne samo da otrok dobi 50% več krvi, kot pri zgodnji prekinitvi popkovnice in s tem tudi večjo količino faktorjev strjevanja krvi, tudi viskoznost krvi se poveča za 40% v prvih dveh urah po porodu. S tem je tudi pretočnost krvi po venah zmanjšana, rdeče krvne celice se “zlepijo” in tako nastane več fibrinogena, kar preprečuje krvavitve.
  • Otrok pri dojenju prejme prvo mleko, imenovano kolostrum, ki ga je zelo malo a zelo hranljivo. Tudi to je ustvarjeno z namenom. S tem pride pri otroku do blage, fiziološke dehidracije, ki ponovno vpliva na viskoznost krvi, tudi kasneje, po 3 – 5 dneh življenja. Po drugi strani pa otrok brez kolostruma ne dobi teh majhnih a pomembnih količin vitamina K.
  • Ko se poveča nastajanje mleka, dehidracija upada, otrokovo črevo pa naselijo dobre bakterije. Z dojenjem tako otrok dobi večje količine vitamina K in posledično nastane tudi več faktorjev za strjevanje krvi.

Brez vitamina K in fibrina, nastajanje “strdkov” ne bi bilo mogoče, ne glede na število trombocitov. Količina faktorjev strjevanja krvi vpliva na sposobnost telesa novorojenca, da se uspešno spopade z morebitno poškodbo, ki lahko nastane pri porodu in istočasno prepreči strdek. Z dojenjem se bo viskoznost krvi novorojenca vrnila v normalno stanje, količina vitamina K pa bo porastla tako po naravi, kot z materinim mlekom. Vendar je pomembno, kako je porod potekal.

ČAS JE KLJUČEN. SISTEM STRJEVANJA KRVI PRI NOVOROJENCU JE NAREJEN ZA SPECIFIČNE POTREBE NOVOROJENCA. POTREBNIH BI BILO VEČ RAZISKAV O UČINKU APLIKACIJE VITAMINA K PO PORODU, PRI NOVOROJENCIH, KI SO PRIŠLI NA SVET Z NEMEDIKALIZIRANIM PORODOM. V PRIMERIH TRAVMATIČNEGA PORODA IN DRUGIH SPECIFIČNIH POSLEDIC OBSTAJA OPRAVIČLJIV RAZLOG PO TAKOJŠNJI APLIKACIJI VITAMINA K PRI NOVOROJENCU
(Vir: Vitamin K: Did nature get it Right?; Maria Cranford)

Vir2

Administration of Vitamin K to Newborns

Midwife Informed Consent for Vitamin K

General Discussion of Oral Vitamin K instead of Injected Vitamin K

Another Treatise on Vitamin K

Should You Give Your Baby Vitamin K At Birth?

Vitamin K prophylaxis and Vitamin K Deficiency Bleeding

Why not to clamp the cord early

The Potential Dark Side of the Routine Newborn Vitamin K Shot

Vitamin K for newborn babies – Information for parents (2010); NHMRC

Vitamin K at Birth: To Inject or Not

Evidence for the Vitamin K Shot in Newborns

Medikalizacija poroda pa poveča tveganje tudi za krvavitve pri mamah:

Giving birth in hospital raises risk of new mothers bleeding to death

Vir fotografije