V starem Egiptu niso poznali terminov za babico, porodničarja ali ginekologa, kar pa ne pomeni, da teh dejavnosti nihče ni izvajal. Babištvo se je pojavljalo v različnih oblikah. V ruralnem okolju je bila babica prijateljica, soseda in/ali članica družine, ki je pomagala poroditi otroka. V višjih in premožnejših slojih, je bila babica običajno služkinja ali negovalka, ki je že živela v gospodinjstvu. V tem času babice niso imele formalne izobrazbe. Osnova učenja je bilo vajeništvo, znanje se je prenašalo od družinskega člana do družinskega člana ali od prijatelja do prijatelja. Delo babice je vključevalo zagotavljanje čustvene podpore, spodbujanje, zdravstveno oskrbo in versko pomoč ter zaščito ženske v času njihovega življenja. Egipčanske babice so se osredotočale na nosečnost, porod, plodnost in kontracepcijo (Thiele, 2002).
PRVA SLIKA: Ženska ki rojeva čepe, pomagata ji boginji (Hator in Taveret); iz templja Dendera boginje Hator.
Ženska kot mati
Nosečnost je za Egipčanke pomenila celo vrsto opravil. Magični izreki naj bi odganjali zle sile. Telo nosečnice so mazali z blagodejnimi olji. Tem previdnostnim ukrepom pa se je pridruževala še stalna medicinska oskrba. Porod je potekal v posebnih kočah, ki so bile urejene tako, da so spominjale na goščavje iz papirusa, na katerem je Izida, zavarovana pred zlimi silami, rodila Horusa. Takoj po porodu, na katerem so bile navzoče babice, je dojilja materi pomagala pri premagovanju številnih težav. Prvi pomembni korak je bil določitev imena – enega za vsakdanjo uporabo in drugega, resničnega, ki je označevalo pravo bit otroka. Pri tem sta mati ali katera druga ženska, ki je svetovala, uporabili jasnovidne lastnosti. Vsako ime je imelo poseben pomen in je življenju njegovega nosilca dalo določeno smer (Holub, ND).
Večina egipčanskih žensk je torej rodila na hladni strehi domače hiše, v vrtni uti ali posebnem paviljonu iz papirusa, okrašenim z vinsko trto. V »ptolomejskih« časih so ženske višjih slojev rojevale v porodnih hišah, ki so bile naslonjene na templje. Porodni položaji ob porodu so bili stoječi, kleče, čepe, ali sede na svojih petah na porodnih opekah, ali sede na porodnem stolu. Babica je bila pred porodnico, da bi pomagala pri porodu in ujela otroka. Dve drugi ženski ali babici sta bili postavljeni ob straneh, žensko sta držali za roke in dlani in jo spodbujali med pritiskanjem. Včasih je babica postavila vročo vodo pod porodni stol, saj naj bi para olajšala porod. Porodne opeke, ki so jih uporabljali med porodom so bile velikosti približno 36x18cm in okrašene s pisanimi motivi porodov. Porodni stoli so bili izdelani iz opeke in so imeli v sredini luknjo. Bili so okrašeni s hieroglifskimi napisi lastnika in poslikani s prizori matere, otroka, in boginj (Thiele, 2002).
Ker je porod lahko predstavljal nevarnost za mamo in otroka, so se babice v starem Egiptu za pomoč in zaščito zatekle k boginjam in bogovom. Boginje in bogovi, za katere so verjeli da bodo pomagali med porodom so bili Hator, Bes, Taweret, Meškenet, Khnum, Tot in Amon.
Hator je bila boginja-zaščitnica žensk in domače blaženosti in je pazila na ženske ki so rodile. Bes je premagovala vse zlobne stvari, ki so se vrtele okoli matere in otroka. Taweret je bila glavno božanstvo žensk med nosečnostjo, porodom in dojenjem. Meškenet je bila upodobljena v obliki porodne opeke s človeško glavo in je nudila moč in podporo ženski med porodom. Khnum je bil božji ustvarjalec, ki je po rojstvu dal zdravje novorojenčkom. Bog Tot je pomagal pri porodu, bog Amon pa je pomagal pri hudih bolečinah med porodom s pihanjem hladnega severnega vetra.
Kipi boginj in bogov so bili postavljeni po prostoru in naslikani na stenah, opekah in stolih, ki so jih uporabljale porodnice. Drug način, da so egipčanske babice priklicale pomoč in zaščito »višje sile« med porodom, je bila postavitev čarobne palice iz slonovine, okrašene z rezbarijami božanstev, kač, levov in krokodilov, na trebuh porodnice (Thiele, 2002).
Na papirusih (Ebers, Kahun, Berlin, Carlsberg) obstaja veliko opisov testov in metod, za določanje plodnosti, nosečnosti in kontracepcije, ki so jih uporabljale stare egipčanske babice in ženske (Thiele, 2002).
Kontracepcija:
– Sončnice in med ki se uporabljajo zaradi njihovih kontracepcijskih lastnosti.
– Bombaž namočen v pasto iz datljev in akacije, ki se nato vstavi v vagino.
– Akacija, rožiči, datlji se zmeljejo in zmešajo z medom, nato se vstavijo v vagino.
Zdravljenje neplodnosti:
– Ženska počepne čez vročo mešanico svetega kadila, olja, datljev, piva in pusti, da hlapi hlapijo vanjo.
Test nosečnosti:
-Semena ječmena in dvozrne pšenice: ženska jih je vsak dan navlažila z urinom, kot tudi datlje in pesek v dveh vrečah. Če vzklije ječmen, bo noseča s fantkom, če vzklije dvozrna pšenica, bo ženska noseča z deklico, če ne vzklije nobeden, ne bo noseča.
-Pregled krvnih žil nad prsmi: Očistile so prsi, roke in ramena s svežim oljem. Zgodaj zjutraj, če so njene krvne žile izgledale sveže in dobro, bo zanosila. Če so žile zelene in temne, bo zanositev zamujala.
– Ženskam so dali mleko ženske, ki je že nosila otroka moškega spola. Mleko so pomešali s pirejem melone. Če je ženska po popitju zvarka zbolela, je to pomenilo da je noseča.
Pospešitev poroda:
-Na trebuh porodnice se položi plast morske soli, dvozrno pšenico in usedline iz reke Nile.
Maternične kontrakcije
– Mešanica rastline »kheper-wer«, medu, vode rožičevca, in mleka, ki se namesti v vagino.
Uroki za pomoč pri rojstvu:
– “Spusti se, posteljica, spustite se! Jaz sem Horus, ki omogoča, da bo tista, ki rodi, postala boljša, kot da je že porojena…poglej, Hator bo položil roko nanjo, z amuletom zdravja! Jaz sem Horus, ki jo bo rešil!” (Urok se ponovi štirikrat nad Besovim amuletom, ki je položen na čelo ženske ki rojeva.)
– “Naredi srce porodnice močno in ohrani pri življenju tistega, ki prihaja!”
DRUGA SLIKA: Ženska, ki drži otroka z levo roko, pobira figo (iz reliefa 25. dinastije v grobnici Montemhet na Zahodnem bregu v Luksorju.