Diastaza rektusov

Diastasis-Recti-Infographic-539x1024Vir

Rast maternice v nosečnosti raztegne in oslabi trebušne mišice. Vzdrževanje tonusa in jakost trebušnih mišic je ključnega pomena, saj trebušne mišice nudijo podporo ledvenemu delu hrbtenice in pomagajo pri iztisu ploda. Prav tako nudijo oporo notranjim organom in brez njih bi se težko smejali.

Poudariti je potrebno, da nosečnost ni čas za intenzivno jačanje trebušnih mišic. Pristop k vadbi je dokaj konservativen. Vaje se izvajajo počasi in kontrolirano, zato da se izognemo stresu na fibrozno vez, imenovano vezivni trak oziroma linea alba. Pred kakršno koli vadbo pa moramo testirati diastazo rektusov. Nato se vaje oblikujejo prilagojeno posameznici.

Pri diastazi rektusov moramo najbolj okrepiti telesno jedro, ki ga trebušnjaki NE krepijo. Še več, trebušnjaki stanje le še poslabšajo.

Kaj sploh je diastaza rektusov?

Imenovana tudi ramik trebušnih mišic. Gre za patološko stanje, pri čemer se površinske trebušne mišice razmaknejo. Pri diastazi rektusov,  se vmesno vezivno tkivo, imenovano linea alba, raztegne in stanjša. Tako  izgubi sposobnost “napetosti” (tenzije) in zato lahko v tem primeru naš trebuh izgleda, kot da smo ves čas napihnjene oz. na polovici nosečnosti. In posledica je razmik trebušnih mišic, od tod tudi ime.

Nekaterim ženskam se razmik teh trebušnih mišic po porodu ne vrne nazaj  v normalno stanje. Stanje razmika trebušnih mišic je lahko nevarno predvsem zaradi zmanjšane funkcionalne podpore trebušne stene, zaradi česar se lahko pojavi ali okrepi bolečina v ledvenem delu, vključno z nestabilnostjo v medenici (Tri sestre za uravnoteženo medenico). Diastazo rektusov je s pravilno krepitvijo globokih mišičnih sistemov možno popraviti, vendar je potrebna obravnava fizioterapevta.

Trening mišic medeničnega dna in globoke trebušne mišice se lahko prične takoj po porodu in za to ni potrebno čakati 6 tednov po porodu. Stanje, kot je diastaza rektusov, samo po sebi ne prinaša nobenih nevarnosti. Težave se pojavijo, če ostanejo mišice kronično razmaknjene in vsakdanja opravila preobremenijo žensko telo. Zato je pravilna izbira telesne dejavnosti v času nosečnosti in po njej bistvenega pomena (globoka trebušna mišica, trening mišic medeničnega dna, pa tudi vaje za hrbet in zadnjico). Prav tako telesna drža, dvigovanje bremen, nošenje.

Če je prisotna diastaza rektusov se delajo vaje tako, da z rokami čez trebuh zaščitimo trebušno steno. Test se izvede tako, da:

  • se uležemo se na hrbet z glavo na tleh, kolena so pokrčena, stopala so v stiku s podlago.
  • Vajo izvedete na goli koži.
  • Eno dlan položimo pod glavo, drugo dlan pa na trebušni predel s prsti, nameščenimi v sredino linea albe vzporedno s predelom pasu tik nad popkom (za pravilno ugotavljanje diastaze se meri razmik na treh področjih, tokrat predstavljamo samo eno od točk pregleda).
  • S trebušno steno sproščeno položimo prste na predel, na katerem bomo merili diastazo. Začutimo lahko minimalen pritisk na konice prstov, ki jih ne potiskamo v trup s silo, saj bi v tem primeru že v začetni fazi prekomerno razmaknili trebušno mišico in test ne bi bil pravilen.
  • Nato z izdihom dvignemo glavo (ne delamo trebušnjakov), aktiviramo mišice medeničnega dna (TRUP)
  • Premikamo konice prstov naprej in nazaj po sredini line albe, da začutimo zunanje robove preme trebušne mišice in tako lahko ocenimo velikost razmika (izvedemo nad popkom, 3 prste nad popkom in 3 prste pod popkom).

Pregled opravi na 2 tedna, da spremljaš morebitne spremembe v razmiku.

Tudi če je razmik in ostane razmik po porodu je pomemno, da je LINEA ALBA ČVRSTA ! Da pridobi nazaj napetost (tenzijo), ki jo je med nosečnostjo izgubila.

Zato so pravilne vaje (po porodu) izredno pomembne. Saj lahko čvrstost oz. nečvrstost linee albe samo še poslabšate, kar bo imelp za posledico poslabšanje bolečin v križu, še slabšo stabilnost medenice, trupa, prolaps medeničnih organov, uhajanje urina ..

Pri nenoseči ženski

Oglej si še:

ŠE NEKAJ SPLOŠNEGA:

Telesno jedro, v tem primeru globoka trebušna mišica (transversus abdominis ali skrajšano TrA) je odgovorna, da se prva aktivira, še predno se zgodi upogib trupa (trebušnjak), da stabilizira trup in medenico. TrA, oziroma vse globoke mišice trupa se težje aktivirajo ali pa se sploh ne, če hrbtenica ni v nevtralni poziciji (S oblika, ne C).

Ker je, prvič, dvig trupa že po osnovi vaja z ukrivljeno hrbtenico (= velika obremenitev ledvenih diskov med vretenci!) in ker, drugič, tudi če ne bi bila, ima oseba z diastazo disfunkcijo aktivacije globoke trebušne mišice, se TrA ne aktivira. Ker se TrA ne aktivira, morata mišici rectus abdominis in obliques (površinska prema mišica in stranske trebušne mišice) sami dvigniti trup od tal, kar pomeni, prvič, da se zelo krepita, medtem ko TrA postaja še bolj šibek in drugič, ker se pripenjata na medenico spodaj in na rebra zgoraj, bosta potegnili medenico za sabo.

Kaj sledi?

Abdomen se sesede, intrabdominalni pritisk pa (ki ga TrA ne zadržuje), si utre pot v smeri linee albe (sredinske linije med levo in desno polovico trebušnih mišic) in/ali v smeri vretenc in medvretenčnih diskov, kjer se nahajajo živčne korenine. Pri diastazi je to vidno največkrat kot ‘griček’, pri ostalih pa se privzdigne celotna trebušna stena VIR.

Preberi še:

foto

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.