Poleg mleka je pojedel še moje nosečniške kilograme

Moja zgodba o dojenju je preprosta. Ko sem rodila sina, so mi ga pomagali pristaviti  in dečko je pridno pričel sesati. Nastja, spomnim se, v vsej tisti evforiji, da si mi z vzorcem dojenja oziroma z  bolj lagodnem položajem pomagala, ti. Hvala ti, ker sem dolgo časa dojila v tem položaju (sedaj je to težje, ko kleči na vseh štirih in se obenem še ziba). V porodnišnici sem mu ponujala dojke, ko je to hotel in spomnim se, da je želel sesati na tri ure.  Meseci so tekli in temu primerno se je spreminjala potreba po sesanju.

Skrb za dojke sem prepustila svojemu partnerju. Sliši se smešno, vendar to pomeni, da je bil on tisti, ki je skrbno nosil domov različne kreme in komprese. Poskrbel je, da nisem bila jaz tista, ki bi razmišljala kaj potrebujem. Če sem samo malo pojamrala, sem imela že naslednji dan doma to in ono. Ni pa ostalo samo pri tem, da je prinesel domov, pač pa me je večkrat dnevno spomnil, opomnil naj poskrbim za dojke, da ne bi bile razpokane ali boleče. Spomnim se, da me je strašno bolel “naval mleka”, ko sem bila še v porodnišnici. Takrat sem prejela zdravila in še isto noč je bilo bolje. V porodnišnici sem imela pri sebi “reklamne” komprese, ki so mi resnično zelo pomagale pri prvih podojih, ko so dojke še občutljive.

Osebno mi je bilo najbolj moteče, da nisem vedela, da ob sesanju otroka iz ene dojke istočasno izteka mleko tudi iz druge. Prvi mesec sem po stanovanju hodila v majicah premočenih od mleka, ponoči menjala po tri majice, saj so dojke same spustile mleko, da ne omenjam modrčkov, vsi “popacani” z mlekom. Obstajajo sicer blazinice za dojenje, da poskrbiš, da le to izteka v bombažno blazinico. To je sila neprijetno. Ob pritisku začutiš pekoč občutek, iztekanje mleka nima popolnoma proste poti in se lahko tudi ustavi. To pomeni, da je mleko ostalo v dojki in včasih lahko to pomeni nastanek mastitisa ali pa neprijeten, tesen občutek do naslednjega podoja, ko že komaj čakaš, da izprazni več kot bi sicer. Sama sem ob dojenju najraje uporabila tetra plenico in dojko prekrila, da vpijala mleko. Pomembno je tudi, da imamo različne modrce. Hvaležna sem mojim zlatim prijateljicam, saj za modrc nisem porabila niti centa in iskreno, niti ne bi vedela kakšnega potrebujem. V prvih tednih, ko so dojke res polne, je lahko še najbolj mehak modrc razlog za mastitis. Vsaj tako je bilo pri meni. Imela sem namreč mehak modrc in vmesno blago, ki drži dojko, ko modrc odpreš, pa je bil to vseeno vzrok za pričetek mastitisa. To sem pravočasno opazila in si pomagala z zamrznjenim zeljem. Potrebno je opazovati dojke, sploh v prvih tednih.

Prvi meseci so nekoliko napornejši, kljub vsemu pa zelo posebni in ti trenutki, ko je tvoj otrok še tako drobcen in nemočen, je dojenje magično. Magično zato, ker si ponosen, da z lastnim mlekom svojemu otroku omogočaš razvoj, rast in seveda, dobiva tudi tvoja protitelesa. Vseeno pa moram priznati, da vsakokratno dvigovanje otroka po podoju in čakanje na “rigec” v prvih mesecih, ni bilo enostavno.

Sina sem polno dojila do njegovega šestega meseca. Dojenje zanj ni bilo cartanje, pač pa delo in kadar se je najedel, se je obrnil vstran in pograbil dudo. Ni znal zaspati na dojki. To se je zgodilo le takrat, kadar ni več bilo v njem kančka energije, vendar je tega bilo manj kot 10 krat.  Prijateljica mi je svetovala, ko je bila na obisku in sin ni mogel zaspati, naj mu ponudim dojko. Moj odgovor: “Kako naj mu ponudim dojko? Ni lačen, zaspan je. On ne zna zaspati na dojki.” Otroci so različni, vendar sem hvaležna, da so dojke sinu predstavljale hrano.

Govorim v pretekliku. Da. Sin bo sedaj dopolnil 9 mesecev. Gosto hrano je dobro sprejel in obroke sem dodajala po tednih. Prvi teden kosilo, drugi teden večerja in naenkrat sem ugotovila, da mu pripravljam že vse obroke skozi dan. V kolikor mi pokaže, da si želi dojke, mu jo ponudim, a to se zgodi zelo redko. Čez dan po večini sploh več ne. Te dni ga je mučilo izraščanje zobkov, v joku je prosil in plazil za menoj, pomiril se je le na dojki. Tudi ponoči mu še ponudim dojko. Zdaj se je že nekaj krat zgodilo, da je popil eno dojko, nato še drugo, a le četrt. Nato pa je ihtel. Dojke ni želel. Pripravila sem mu polno stekleničko (180ml) adaptiranega mleka in popil je prav vse. Kaj storiti? Prepustiti se. Prepustila sem se dojenju, ko sem ga povila in prepuščam se temu, da prične gristi gosto hrano in piti “tuje” mleko iz stekleničke.

Bilo je ga sladko in lepo dojiti. Če so moje dojke pomenile delo in hrano šest mesecev, mislim, da mojemu sinu, sedaj, ko je že “velik fant”, pomenijo tolažbo in cartanje.

P.S. Hvala princ moj, da si poleg mleka, pojedel tudi moje nosečniške kilograme. Mimogrede, bilo jih je 23 več.

 

Foto: osebni arhiv