Prehranska obravnava nosečnice z obolenji ščitnice

V času nosečnosti se v telesu nosečnice dogajajo številne spremembe, med drugim tudi pri žlezi ščitnici in njenih funkcijah. Spremeni se metabolizem joda in imunski sistem. Že sama nosečnosti fiziološko vodi do določenih sprememb v delovanju ščitnice, ki lahko izzovejo različne bolezni ali motnje delovanja žleze ščitnice. Če se možnih sprememb ne zavedamo in jih ne uravnavamo, lahko pride do negativnih vplivov na potek nosečnosti tako za mamo kot otroka. Zato je bistveno, da znamo ob spremenjenem stanju pravilno in pravočasno ukrepati, da ne pride do negativnih učinkov (Bulmus et al., 2013).

POJAVNOST: pri ženskah 5- do 10-krat pogostejša kot pri moških.

POMEMBNO:

• Zadosten vnos joda-250 µg joda dnevno (WHO, 2007)

Študije so pokazale, da v večini Evropskih držav nosečnice ne dosegajo priporočil. Samo 13–50 % nosečnic jod intenzivno vnaša s prehranskimi dopolnili (Zimmerman and Delange, 2004).

• Folna kislina 400 dnevno (prehranska dopolnila).
• Raznolika, zdrava prehrana.
• Zadostna količina tekočine: 1,5-2 l/dan.
• Vitamini, minerali.
• Če je bolezen že prisotna-ustrezno vodenje in nadzor nad terapijo.

PRIPOROČILA:

• presejalni testi ščitničnih hormonov (ŠH)

Še vedno so avtorjih v dvomih glede presejalnih testov ŠH pri celotni populaciji nosečnic. S trenutnimi smernicami za pregled ŠH, ki se izvajajo le v zgodnji nosečnosti, ne odkrijejo vseh nosečnic z BŠ, ki bi lahko imele koristi od zgodnjih intervencij (Balthazar and Steiner, 2012). Predlagajo pregled ŠH samo pri rizičnih nosečnicah, to je pri tistih, ki že imajo ščitnična obolenja in pri tistih z rizičnimi faktorji za nastanek le-teh (Stagnaro-Green et al., 2011; Surks et al., 2004).

• zgodnje odkrivanje rizičnih faktorjev, pravočasno ukrepanje in svetovanje o primerni prehrani

Vloga babice in drugih zdravstvenih delavcev je zgodnje odkrivanje rizičnih faktorjev za ŠB pri nosečnicah ter pravočasno ukrepanje in svetovanje o primerni prehrani. Simpson in sodelavci (2010) trdijo, da je potrebno o nevarnostih ŠB informirati celotno populacijo, da se ženske tega zavedajo že pred načrtovanjem nosečnosti in s tem poskrbijo za optimalni potek nosečnosti.

POGOSTE MOTNJE DELOVANJA ŠČITNICE V NOSEČNOSTI:

• Hipotiroidizem
• Hašimotov tiroiditis
• Hipertiroidizem

VPLIV BOLEZNI ŠČITNICE NA PLOD IN IZZID NOSEČNOSTI:

Odkrili so močne povezave med ŠB in spontanimi splavi, neplodnostjo ter motnjami delovanja ščitničnih hormonov (ŠH) v času nosečnosti in po porodu (Kennedy et al., 2010).

Raziskave so pokazale, da hormoni ščitnice pri nosečnici vplivajo na plod. Če je bolezen nadzorovana in vodena, je razvoj ploda dober in kasneje v otroški dobi ni večjih težav, boljši je motorični razvoj in manj je različnih anomalij. Tudi počutje nosečnice je boljše, manj je zapletov v času nosečnosti, manj je splavov in večje so možnosti za zanositev in donositev.

Jod v nosečnosti

Vir: Diplomska naloga “Prehranska obravnava nosečnice z obolenji ščitnice” 2015,  avtorice Nine Kogovšek pod mentorstvom viš. pred. dr. Ruže Pandel Mikuš, viš. med. ses., prof. soc. ped.

foto