Porodni položaji

Prenatalna priprava na porod ima pomemben vpliv na porodno izkušnjo. Pari morajo poznati potek poroda, pomen bolečine, porodnih položajev, različnih posegov in postopkov, ki se (rutinsko) izvajajo, saj bodo le tako lahko izbrali porodnišnico, kjer bodo njihove želje najlažje upoštevane. Romano (2005) poudarja, da se moramo tudi pri induciranih porodih truditi, da so ti čim bolj fiziološki. To lahko naredimo že s tem, ko ženski omogočimo gibanje med porodom. Pri fiziološkem porodu mešanica hormonov poskrbi za napredek poroda. Ženska proizvaja endorfine, ki ji pomagajo lajšati porodno bolečino. S tem, ko ji omogočimo gibanje, posredno omogočamo usklajeno delovanje hormonov, kar pripomore k večjemu udobju in napredovanju poroda. Porodnico spodbujajmo, da menjava položaje na 30 minut – da iz počitka postane aktivna in obratno. Če najde položaj, ki ji ustreza in tudi porod v njem dobro napreduje, naj v njem vztraja dalj časa. Naj ne uporablja položajev, ki ji ne ustrezajo in ki ne ustrezajo otroku (Mothers Advocate, 2009).

Glede na lego otroka in počutje ženske ji kot strokovnjaki svetujmo ustrezne položaje. Naj jih poskusi čim več, da najde sebi najprimernejšega. Aktivirajmo partnerja, da ji pomaga pri menjavi položajev, saj lahko neudoben položaj ali bolečine v križu porod zavirajo (Simkin, 2007). Različne študije govorijo o pozitivnih učinkih gibanja, saj se porod skrajša, porodnice pa imajo manj želja po protibolečinskih farmakoloških sredstvih. Če je porodnica v začetni fazi že v porodnišnici, je njeno gibanje velikokrat omejeno zaradi snemanja kontinuiranega kardiotokograma kljub fiziološki nosečnosti in fiziološkem poteku poroda (Lamaze, 2009). Ne omejujmo porodnic po nepotrebnem. Smernice za snemanje kardiotokograma oblikujmo tako, da bodo ženske svobodne pri izbiri položajev, kljub temu pa naj bo nadzor ploda takšen, da bomo realno ocenili njegovo stanje.

Znano je, da nekatere ženske čutijo popadke v križu. Razlogi niso vedno jasni. Do tega lahko pride zaradi pozicije otrokove glavice, oblike medenice ali drugih vzrokov. Včasih so bolečine v križu povezane s počasnim napredovanjem poroda. Tako lahko z različnimi položaji, gibanjem in tehnikami pomagamo k napredovanju poroda in pri nepravilnih pozicijah otroka pomagamo, da se z glavo obrne v optimalen položaj (Simkin, 2007; Lamaze, 2009). Ob sprejemu porodnice v porodno sobo z zunanjo porodniško preiskavo določimo lego ploda in svoje ugotovitve preverimo s Pinardovo slušalko. Zelo pomembno je, da babice znamo ugotoviti lego ploda, npr. posteriorno pozicijo otroka. Vemo, da porod v tej poziciji traja dlje. Če nismo predhodno določili pozicije, moramo na to pomisliti, če ženska toži zaradi bolečin v križu in če porod napreduje zelo počasi. Naredimo lahko veliko škodo, če se v tem primeru odločimo za pospeševanje poroda, saj bomo vplivali samo naspuščanje glavice, ne pa tudi na njeno rotacijo (El Halta, 2005). Če prepoznamo nepravilno lego ploda, lahko porodnici glede na stanje svetujemo, kako se naj giba, kakšen položaj naj uporabi, kako oz. v katero smer naj kroži z boki, da pomaga otroku pri nameščanju v optimalno pozicijo.

2ea9ccc44334ac80d7635ea1807f093e

Simkin (2007) navaja položaje, ki so možni med porodom:

Sede: Ženska naj sede na stol tako, da ima naslonjalo pred trebuhom. Med naslonjalo in trebuh lahko položimo blazino, ženska pa se nagne naprej in počiva. Položaj je primeren tudi pod tušem. Pri tem položaju ji lahko partner masira hrbet, rame. Sedi lahko tudi na straniščni školjki ali porodni pručki. Če bi želela sedeti na žogi, jo mora nekdo varovati, da ne pade.

dsc_8111 dsc_8140 dsc_8150

dsc_8157

Položaj na vseh štirih s široko razprtimi koleni: Ženska se postavi na vse štiri, nakar se spredaj spusti na podlakti, ki jih prekriža, in na njih nasloni glavo. Kolena so razširjena, zadnjica naj bo ves čas visoko v zraku. V tem položaju lahko pomagamo otroku v posteriorni poziciji (z obrazom obrnjen naprej), če ta položaj uporabljamo v zgodnji fazi poroda. Če ima ženska pogoste, neredne popadke in se bolečina odraža v križu, maternični vrat pa se ne odpira, potem je vredno poskusiti to pozicijo. Ženska naj v tem položaju poskuša ostati vsaj 30 minut. Ko se otrok obrača v bolj optimalen položaj, bolečina v križu načeloma prične popuščati.

Leže na boku: Ženska se lahko leže spočije, ko je izčrpana, in tako izkoristi porodno pavzo.

a) Ženska naj leže na bok in pokrči noge v bokih in kolenu. Med noge in pod glavo ji damo blazino, če ji to odgovarja.

b) Ženska naj leže na bok. Spodnjo nogo naj iztegne, zgornjo pa pokrči v boku in kolenih. Koleno zgornje noge naj počiva na dvojni blazini, nogo pa rahlo obrne v boku naprej proti podlagi. Roke naj namesti tako, da ji bo udobno.

Položaja sta ugodna, ker ni pritiska na velike žile kot pri ležanju na hrbtu (sindrom spodnje vene kave). Najbolj optimalno je, če ženska leži na levem boku.

dsc_8202

Nekaterim bo odgovarjalo, če jim bomo podprli tudi trebušček.

Na vseh štirih: Ženska je lahko naslonjena na roke in noge. Lahko kleči, s sprednjim delom pa je nagnjena naprej. Zgornji del telesa lahko počiva na blazinah, žogi, stolu, partnerju ali se uporabi karkoli drugega, kar je pri roki in ji nudi udobje. Če je ležišče prilagodljivo, se dvigne zgornji del, morda obloži z blazinami in tako služi kot opora. Če ji je udobno, je lahko namesto na dlani naslonjena tudi na podlakti. Za povečanje udobja ji pod roke damo blazino, če ji to odgovarja. Prav tako lahko partner sedi na stolu, ona pa se z zgornjim delom nasloni nanj.

dsc_8188

Stanje, pozibavanje, hoja, ples: Pri teh položajih izrazito deluje gravitacija, gibanje pa spodbuja otroka k repozicioniranju in spuščanju. Ženska lahko med popadki hodi, ob popadku pa se ustavi, nasloni na steno, ograjo, stol, partnerja, posteljo in drugo. Pri zibanju lahko sedi na žogi in se pozibava levo-desno ali kroži, lahko pa stoji, pri čemer se drži za naslonjalo stola, objame partnerja, se nasloni na posteljo, mizo ali kaj drugega, kar ji odgovarja po višini, in se počasi ziba v bokih. Lahko uporabi tudi gugalnik, če je na voljo.

dsc_8223 dsc_8257 dsc_8171

Stoje s pokrčeno nogo na stolu: Ženska stoji obrnjena naprej. Ob strani ji damo stol, s sedalom obrnjenim proti njej. Nogo na strani, kjer je stol, dvigne in stopalo položi na sedalo. Z zgornjim delom naj bo še vedno obrnjena naprej, stopalo, koleno in bok pa naj obrne proti tisti strani, kjer ima dvignjeno nogo. Med popadkom naj se brez nagibanja v zgornjem delu telesa počasi z boki nagne na stran proti stolu. Na notranji strani nog bi morala čutiti raztezanje. V tej poziciji naj počasi šteje do 5, nato se vrne v pokončni položaj. Vajo naj ponovi za 6 zaporednih popadkov. Pred tem naj poskusi na levi in na desni strani, da vidi, katera stran ji bolj odgovarja.

Dvignjen trebuh: Medtem ko ženska stoji, naj prime prste svoje roke in jih postavi pod trebuh proti sramni kosti. Med popadkom naj dvigne svoj trebuh, kolena pa pokrči. Ta položaj pogosto lajša bolečine v križu in izboljša položaj otroka v medenici. Lahko si pomaga tudi z rebozom.

Položaji v fazi potiskanja:

Tudi v tej fazi bi morali dati ženski možnost, da prisluhne telesu in najde položaj, ki ji najbolj ustreza. Zelo ugodni so položaji, kjer sodeluje gravitacija. Pri porodu čepe je dodatna prednost v tem, da je premer medeničnega izhoda največji, kar daje plodu več prostora za manevriranje skozi medenico. Ker je čepenje za nekatere ženske naporno, jim ga olajšamo s tem, da jim ponudimo porodno pručko ali z nastavitvijo porodne mize (če to omogoča) v položaj, kjer ženska čepi in se z rokami drži za palico, ki je na obeh straneh pritrjena čez posteljo. Lahko čepi na tleh, partner stoji in se drži njegovih rok. Partnerja lahko zamenja rebozo ali kakšna druga ruta, ki je pritrjena na lestve na steni, ali pa se znajdemo kako drugače (naredimo vozel, ki ga zapremo zgoraj v vrata). Ženska lahko tudi sedi na straniščni školjki ali kleči. Če je porodnica preutrujena, naj leži na boku, da se bo medenica lahko prilagajala otroku, kolena pa naj potegne k sebi in pritisne. V tem položaju je pritisk na presredek zmanjšan in poškodb porodnih poti je manj kot v polsedečem položaju ali leže na hrbtu.

screen-shot-2016-10-22-at-18-45-44

Razumljivo je, da določena zdravstvena stanja otrok in mater onemogočajo neomejeno gibanje in zahtevajo kontinuirano snemanje kardiotokograma. Pomembno pa je, da tega ne onemogočimo porodnicam, ko ni potrebno. Bolnišnična kultura vpliva na babice in od njih zahteva, da se ji prilagodijo. Na izboljšanje obstoječe porodne prakse lahko vplivamo, če v porodnišnicah odpravimo rutinsko rojevanje na hrbtu in v polsedečem položaju. Ženske naj rojevajo na boku oz. v položaju, ki jim odgovarja.

lamaze_web_final_2

Vir: Nastja Pavel – Šest področij v porodni sobi za boljšo porodno prakso (2016); magistrska naloga pod mentorstvom izr. prof. dr. Darje Arko, dr. med. in somentorstvom doc. dr. Jadranke Stričević