Zakaj je pomembno, da mlade mame izboljšajo svoje počutje in uživajo v starševstvu?

Zakaj je pomembno, da mlade mame izboljšajo svoje počutje in uživajo v starševstvu?

4 ključne ugotovitve nove študije o zadovoljevanju potreb mam in poporodni depresiji.

Prihod dojenčka pomeni začetek razburljive avanture, z neštetimi možnostmi za radost. Hkrati pa nove okoliščine predstavljajo poseben izziv: neprespane noči, skrbi kako biti dober starš, testi potrpežljivosti, finančna bremena in med drugim, omejevanje časa namenjenega sebi. Skladno z zapisanim, starševstvo močno vpliva na dobrobit in počutje mlade mame in kar 30 odstotkov žensk kaže simptome depresije v poporodnem obdobju.

Nedavna študija, objavljena v Journal of Clinical Psychology preučuje poporodno depresijo mladih mam glede na njihove psihološke potrebe in “starševsko vedenje”.

Študija opisuje potrebo po kompetentnosti (občutek, da smo dobri v tem kar počnemo), potrebo po povezanosti(zadovoljujoč odnos), in potrebo po avtonomiji (svobodo pri odločanju o lastnih dejanjih). Ko so te potrebe zadovoljene, se počutimo dobro in samozavestno; če te potrebe niso zadovoljene, to vpliva na naše počutje in lahko vodi v depresijo.

Raziskovalci so se osredotočili na dve obliki starševskega vedenja: odzivnost, ki pomeni tesno povezanost z otrokom, toplino in naklonjenost; in podporo k otrokovi avtonomnosti, ki je opredeljena kot razumevanje otroka z njegovega zornega kota in dajanje otroku možnost izbire, v kolikor je to mogoče. Prejšnje študije so pokazale, da sta omenjena dejavnika pomembna za otrokov psihološki razvoj.

Študija, ki jo je izvedla skupina raziskovalcev iz Univerze v Gentu v Belgiji, je vključevala več kot 200 mater (70 odstotkov od teh je prvorodk), ki so sodelovale v treh obdobjih:

  1. obdobje: V drugem ali tretjem trimesečju nosečnosti so udeleženke poročale o svojih simptomih depresije in o stopnji zadovoljitve potreb in morebitnih frustracijah.
  2. obdobje: Kmalu po porodu so udeleženke ponovno poročale o svojih simptomih depresije, skupaj z merjenjem stopnje zadovoljitve potreb in morebitnih frustracij, ki pa so se v tem obdobju nanašale na interakcijo z otrokom.
  3. obdobje: Ko so bili otroci udeleženk stari približno 2 leti, so ponovno merili simptome depresije. Udeleženke so v tem obdobju odgovorile tudi na vprašanja o njihovi odzivnosti in avtonomni podpori v okviru njihove starševske vloge.

Pretekle študije so se večinoma usmerjale na korelacije in vse meritve so bile opravljene v istem trenutku. Takšne študije so lahko dobro izhodišče za začetek testiranja odnosov med spremenljivkami, vendar nam ne morejo razložiti, ali spremenljivka A vpliva na B ali spremenljivka B vpliva na A. Na primer korelacija med simptomi depresije in (ne)zadovoljitvijo potreb v določenem trenutku nam ne pove, ali je depresija vzrok za nezadovoljstvo ali obratno (ali če je vpliv obojestranski). Longitudinalne študije o kateri pišem, so veliko močnejše orodje pri ugotavljanju vpliva med spremenljivkami.

Rezultati:

Študija navaja več pomembnih ugotovitev:

  1. Nizka zadovoljitev potreb pred prihodom otroka je prediktor višje stopnje poporodne depresije. 

Študija kaže, da je poporodna depresija pogostejša pri tistih ženskah, ki so, preden so postale matere, dvomile v svoje sposobnosti (občutek nekompetentnosti), so imele občutek osamljenosti in razočaranosti v svojih odnosih (nizka povezanost) in so imele občutek da se ne odločajo same oz. da je prevelik vpliv “od zunaj” (nizka avtonomnost).

  1. Poporodna depresija povečuje tveganje za depresijo v obdobju naslednjih dveh let. 

Namesto da bi nastopila zgolj kot prehodno stanje, ki mine v naslednjih tednih in mesecih po rojstvu otroka, je poporodna depresija povezana z depresijo v kasnejših letih.

  1. Matere, katerih potrebe so bili zadovoljene pred prihodom dojenčka, so kazale višjo stopnjo zadovoljitev potreb, povezanih s starševstvom, tudi v obdobju takoj po porodu. 

Zadovoljitev potreb so preverjali s trditvami kot je: “Danes sem imela občutek izbire in svobode pri stvareh, ki sem jih počela s svojim otrokom” medtem ko so prisotnost frustracije preverjali s trditvami kot je “Danes sem se počutila prisiljena delati stvari z otrokom, ki jih nisem izbrala”. Matere, katerih potrebe so bile zadovoljene še preden so imele otroke, so večinoma imele bolj zadovoljujoče interakcije s svojimi otroci.

  1. Zadovoljene potrebe ki se nanašajo na starševstvo vodijo k boljšemu starševstvu. 

Mame ki so doživljale večje zadovoljstvo kmalu po rojstvu svojega otroka, so kazale večjo odzivnost za potrebe svojega otroka dve leti kasneje. Na primer, dosegale so boljše rezultate pri trditvah kot je: “Sposobna sem poskrbeti da se moj otrok bolje počuti, ko je razburjen.” Bolj so podpirale razvoj otrokove samostojnosti pri starosti dveh let, kar so preverjali s trditvami kot je: “Če je mogoče, dovolim otroku da se sam odloči kaj bo storil”.

Uporabnost rezultatov

  • Ugotovitve kažejo, da zadovoljitev potreb v prenatalnem obdobju lahko zniža tveganje ženske za poporodno depresijo. Ta rezultat poudarja pomen prevencije zoper poporodno depresijo že v prenatalnem obdobju, kar lahko vključuje oceno potreb nosečnice. Tistim, ki so opredeljene kot rizične, se lahko ponudi predporodno intervencijo in se jih nato pozorno spremlja v poporodnem obdobju.
  • Vpliv poporodne depresije na pojav depresije dve leti kasneje, opozarja na dolgoročna tveganja v povezavi s perinatalno depresijo. Prizadevanja za preprečevanje poporodne depresije tako lahko imajo podobno dolgoročne posledice in vplive.
  • Ne preseneča domneva, da zadovoljitev potreb v prenatalnem obdobju vodi tudi v boljšo zadovoljitev potreb v obdobju starševstva. Potrebnih bo več raziskav za potrditev te domneve.
  • Višja zadovoljitev potreb pri zgodnjih izkušnjah z otrokom, tako kažejo rezultati študije, vodi v boljše starševstvo v kasnejših letih odraščanja otroka: višja je odzivnost na potrebe malčka, boljša je tudi podpora pri razvijanju njegove avtonomnosti. Zadovoljitev potreb med nosečnostjo tako ni pozitivna samo za porodnico/matero, ampak tudi za njen odnos do otroka.
  • Omeniti velja, da so vsi podatki, vključno s kakovostjo starševstva, temeljili na samooceni mater. Pomembno bi bilo ponoviti študijo še s poročili zunanjih opazovalcev starševstva, za odpravo morebitne pristranskosti iz samoocen.
  • Tako kot večina dobrih raziskav tudi ta študija postavlja nova vprašanja. Morda najpomembnejše, kako zadovoljiti potrebe žensk v predporodnem in poporodnem obdobju? Več o tem lahko preberete TUKAJ.
  • Na podlagi ugotovitev te študije lahko zaključimo, da zadovoljitev osnovnih psiholoških potreb lahko znatno vpliva na izkušnjo biti mati.
 
Brenning, K., & Soenens, B. (2017). A self-determination perspective on postpartum depressive symptoms and early parenting behaviors. Journal of Clinical Psychology. doi:10.1002/jclp.22480
 
Goodman, J. H. (2004). Paternal postpartum depression, its relationship to maternal postpartum depression, and implications for family health. Journal of Advanced Nursing, 45, 26-35.

Podobne objave

Vsebina je zaščitena.