Imaš 0 produktov v košarici.
Porod je potekal hitro in skoraj predobro, da bi bilo res. Sprejeta sem bila v soboto, ker sem mislila, da mi odteka plodovnica. Pa ni bilo tako, so pa ugotovili, da sem 3 cm odprta. Popadkov nisem imela. So me pa zadržali v porodnišnici. V ponedeljek še vedno nisem čutila popadkov, tudi počutila sem se super, zato sem hotela domov. Zdravnica je preventivno naredila se en pregled in odprta sem bila 3-4 cm, vse mehko, glava zelo nizko (brez popadkov). Tako se je zdravnica odločila za predrtje ovojev.
Ko sem z oddelka prišla v porodne sobe, sem najprej prosila za sobo 1 ali 6. Čeprav res nisem uporabljala skoraj nobenih pripomočkov v sobi, je bil občutek v večji sobi dober. Ko sem vstopila v sobo 1, je tam stala ona. Moja babica, Nastja. Po tihem sem cel čas nosečnosti upala, da bom ravno njo ujela med porodom, ampak nisem hotela imeti prevelikih upov, da ne bi bila razočarana, ko nje ne bi bilo. Pa vseeno je bila tam. Pravzaprav sem si oddahnila, saj sem vedela, da sem v odličnih rokah in bo vse super.
Ob 10 je zdravnica predrla ovoje. Prvi popadki so vrezali ob 10.21. Takrat ni bilo več zabavno. Nastja je bila ves čas z nama v sobi. Pogovarjali smo se in tako sem malo pozabila na vso bolečino. Ko so se popadki jačali, je Nastja lajšala bolečino z masiranjem in spodbujala partnerja, da mi je pomagal. Ko pa je Nastja šla na malico, je prišla še ena super babica (dream team bi rekla :)). Okoli 11.30 sem prosila za protibolečinsko injekcijo, ker me je res hudo bolelo.Popadki so se stopnjevali. Bilo je res hudo. Sem vmes že mislila, da bom omedlela od bolečine, ampak sem pregurala. Pomislila na pikico in je šlo dalje. Pomagalo pa je tudi to, da je bila Nastja tam, povsem mirna in suverena v to, kar dela. Neka taka energija ti res da občutek, da bo vse ok. Potem so se začeli tiščalniki. To pa, uf. Sem govorila, da ne bom uspela, saj sem mislila, da me bo raztrgalo. Potem pa je na eni točki nehalo bolet. V glavi sem imela samo to, da moram pikico spravit ven, pa naj bo kar bo. In tako je ob 12.29 prišla na svet mala Sofija. (3110g in 49cm- toliko o tem, da bo premajhna za cela dva tedna!!) Nisem bila šivana. Uf, se sreča. ?
Povedati moram, da brez pomoči mojega dragega ne bi šlo tako lahko. Res mi je bil v pomoč. Res sva bila dober tim!
Redno sem izvajala vaje joge doma, hodila na akupunkturo, jedla homeopatske granule, pila malinin čaj, masirala presredek. Vse skupaj je pomagalo! Zagotovo. Najbolj pa pomaga glava. Res me je bilo strah, ampak nisem o tem razmišljala. Prepustila sem se, kar bo pa bo.
Po porodu smo bili sami 3 ure. Super občutek. Mala pika se je tudi priklopila na zizo, tudi pri tem je pomagala Nastja. Pokazala kako in je šlo. 🙂
