Kdo je “babica” ?

• Definicija poklica babice
• »Babica je oseba, ki je uspešno zaključila javno priznani študijski program babištva, ki temelji na osnovnih kompetencah ICM za babiško prakso in standardih ICM za izobraževanje babic; je vpisana v register zdravstvenih delavcev, je pridobila licenco za opravljanje babiške dejavnosti, uporablja strokovni naslov babica in dokazuje usposobljenost za izvajanje babiške prakse.
• Babica je prepoznana kot odgovorna in zanesljiva strokovnjakinja, ki dela v partnerstvu z žensko, jo podpira, neguje, ji svetuje med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. Spremlja žensko med porodom, pri čemer se zaveda lastne odgovornosti, izvaja pa tudi babiško nego novorojenčka in dojenčka. Ta skrb vključuje preventivne ukrepe, promocijo normalnega poroda, prepoznavanje zapletov pri materi in otroku, dostop do zdravstvene oskrbe ali druge ustrezne pomoči ter izvedbo nujnih ukrepov.
• Babica ima pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji in izobraževanju ženske, družine in širše družbene skupnosti. Njeno delovanje vključuje perinatalno vzgojo, pripravo na odgovorno starševstvo, posega pa tudi na področje zdravja žensk, spolnega ali reproduktivnega zdravja ter zdravja otrok. Babica lahko deluje na domu, v skupnosti, v bolnišnicah, na klinikah ali v zdravstvenih domovih.« (ICM, 2017)

Leta 2021 so se izdale nove “Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti babištva” dostopne na tej povezavi.

Minimalne kompetence babic:

Direktiva EU 2013/55/EU v členu 42 določa minimalne izobraževalne zahteve za diplomirane babice in vključuje niz naslednjih kompetenc:

• informiranje in svetovanje v zvezi z načrtovanjem družine;
• diagnosticiranje nosečnosti in spremljanje normalnega poteka nosečnosti, izvajanje preiskav, potrebnih za spremljanje razvoja normalnega poteka nosečnosti;
• predpisovanje in svetovanje v preiskavah, potrebnih za čimprejšnje diagnosticiranje tveganih nosečnosti;
• izvajanje programov šole za starše in popolne priprave na porod, vključno s svetovanjem o higieni in prehrani;
• skrb za mater in pomoč med porodom ter spremljanje stanja ploda v maternici z ustreznimi kliničnimi metodami in tehničnimi sredstvi;
• izvajanje spontanih porodov vključno z epiziotomijo, kadar je potrebna, v nujnih primerih pa tudi porod v medenični vstavi;
• prepoznavanje opozorilnih znakov nepravilnosti pri materi ali otroku, ki zahtevajo napotitev k zdravniku in pomoč temu zdravniku, kadar je to primerno; izvajanje ustreznih nujnih ukrepov v zdravnikovi odsotnosti, zlasti ročne odstranitve placente, ki ji lahko sledi ročni pregled maternice;
• pregledovanje in negovanje novorojenčka, ukrepanje po lastni presoji v primeru potrebe in izvajanje takojšnjega oživljanja, kadar je to potrebno;
• nega matere in spremljanje njenega napredka v poporodnem obdobju ter dajanje vseh potrebnih nasvetov o negi otroka, da bi lahko svojemu novorojenemu otroku zagotovila optimalen razvoj;
• izvajanje zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik;
• priprava potrebnih pisnih poročil (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta, 2013).

Definicija babištva

Babištvo je poklicno področje, ki obravnava ženske med normalno nosečnostjo, porodom, poporodnim obdobjem ter novorojenčka in dojenčka s ciljem, da se ohrani oziroma doseže najboljše zdravje družine; posega pa tudi na določena področja reprodukcije, porodništva, ginekologije, neonatologije, socialnih ved, zdraviliške dejavnosti, javnega zdravja, etike ipd. Babištvo je pomemben del slovenskega zdravstvenega sistema, ki šteje nosečnost, porod in poporodno obdobje za naravni del človeškega življenjskega ciklusa, na katerem temelji zdravje družine oziroma celotne skupnosti. Babica kot izvajalka babiške nege se vključuje v zdravstveno dejavnost tako na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Babice se zavzemajo za kontinuirano babiško obravnavo.

V Republiki Sloveniji dejavnost babištva lahko opravljajo le osebe, ki so vpisane v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege in veljavno licenco za samostojno opravljanje babištva, kar je opredeljeno v Pravilniku o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (2016).

Izvajalke samostojne babiške prakse lahko opravljajo zdravstveno dejavnost tudi kot zasebni zdravstveni delavci. Zasebni zdravstveni delavec je v skladu z določili 35. člena ZZDej fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Zasebnemu zdravstvenemu delavcu se ob izpolnjevanju pogojev iz 3.a člena ZZDej dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti izda v obliki odločbe o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, 2020).

Filozofija babištva (ICM, 2014) temelji na dejstvih, da:

• sta nosečnost in porod normalna fiziološka procesa;
• sta nosečnost in porod temeljna izkušnja in bistvenega pomena za žensko, njeno družino in skupnost;
• so babice najustreznejši strokovnjak v obravnavi žensk v času nosečnosti, po- roda in poporodnega obdobja;
• babiška obravnava spodbuja, ščiti in podpira reproduktivno in spolno zdravje in pravice žensk ter spoštuje etnično in kulturno raznolikost. Temelji na etičnih načelih pravičnosti, enakosti in spoštovanju človekovega dostojanstva;
• je babiška obravnava celovita in neprekinjena ter temelji na razumevanju druž- benih, čustvenih, kulturnih, duhovnih, psiholoških in fizičnih izkušenj žensk;
• babiška obravnava ščiti in krepi zdravstveni in družbeni položaj žensk ter gradi samozavest žensk v njihovi zmožnosti obvladovanja poroda;
• babiška obravnava poteka v partnerstvu z ženskami, priznava pravico do samoodločanja in je spoštljiva, osrediščena na žensko in kontinuirana;
• je etična in kompetentna babiška obravnava, pridobljena s formalnim izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem, podprta z znanstvenimi raziskavami in uporabo le-teh dokazov tudi v praksi.

• Model babiške obravnave (ICM, 2014) zagotavlja, da:
  • babice promovirajo in ščitijo zdravje in pravice žensk in novorojenčkov;
  • babice spoštujejo in zaupajo v sposobnosti žensk v času nosečnosti, poroda in v poporodnem obdobju;
  • babice promovirajo in zagovarjajo fiziološki porod brez nepotrebnih intervencij;
  • babice zagotavljajo ustrezne informacije in nasvete na način, ki spodbuja sode- lovanje in izboljša informirano sprejemanje odločitev;
  • babice ponujajo spoštljivo, predvidljivo in fleksibilno skrb, ki zajema potrebe ženske, novorojenčka, družine in skupnosti;
  • babice podpirajo ženske pri sprejemanju odločitev za lastno zdravje in zdravje družin;
  • babice sodelujejo in se posvetujejo z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki za za- gotavljanje potreb ženske, novorojenčka, družine in skupnosti;
  • babice vzdržujejo svoje kompetence in zagotavljajo prakso, ki temelji na doka- zih;
  • babice uporabljajo ustrezne ukrepe z namenom pravočasne prepoznave mo- žnih zapletov;
  • so babice individualno in skupinsko odgovorne za razvoj modela babiške obrav- nave, izobraževanje novih generacij babic in vseživljenjsko učenje sodelavcev.

Kompetence Mednarodne babiške zveze ICM (2019) prevedene v dokumentu

SPLOŠNE KOMPETENCE

Kompetence v tej kategoriji se nanašajo na avtonomijo in odgovornosti babice kot zdravstvenega strokovnjaka, njihove odnose z ženskami in drugimi strokovnjaki ter vse aktivnosti v ba- bištvu. Vse splošne kompetence naj bi bile uporabljene v vsaki aktivnosti v babiški praksi, pri tem jih na specifičnih področjih dopolnjujejo kompetence iz 2., 3. in 4. kategorije. Izobraževalne institucije morajo zagotoviti, da se splošne kompetence vpletejo v študijski program babištva.

1. 1.a  Prevzem odgovornosti za lastne odločitve in ukrepekot samostojni zdravstveni strokovnjak
2. 1.b  Prevzem odgovornosti za lasten razvoj in zdravje
3. 1.c  Ustrezen prenos vidikov obravnave in zagotavljanje nadzora
4. 1.d  Uporaba novih dognanj in raziskav v praksi
5. 1.e  Upoštevanje temeljnih človekovih pravicposameznikov med babiško obravnavo
6. 1.f  Spoštovanje veljavne zdravstvene zakonodaje,vključno z regulacijo in kodeksa etike za babice
7. 1.g  Spodbujanje žensk k individualni babiški obravnavi
8. 1.h  Učinkovita medosebna komunikacija z ženskami in družinami, zdravstvenimi timi in lokalno skupnostjo
9. 1.i  Podpreti fiziološki potek poroda v kliničnem okolju in v različnih porodnih okoljih, vključno s porodi na domu
10. 1.j  Ocena zdravstvenega
    stanja, dejavnikov tveganja za zdravje ter spodbujanje splošnega zdravja in dobrega počutja žensk in dojenčkov
11. 1.k  Preprečevanje in zdravljenje pogostih zdravstvenih težav, povezanih z reproduktivnim zdravjem in zgodnjim življenjem
12. 1.l  Prepoznavanje stanj, ki presegajo kompetence babic in ustrezna napotitev
13. 1.m  Skrb za ženske, ki doživijo fizično in spolno nasilje

KOMPETENCE, SPECIFIČNE ZA PREDNOSEČNIŠKO IN NOSEČNIŠKO OBDOBJE

Kompetence v tej kategoriji se nanašajo na ocenjevanje zdravja ženske in ploda, spodbujanje zdravja in dobrega počutja, odkrivanje zapletov med nosečnostjo in oskrbo žensk z nenačrtovano nosečnostjo.

2.a Zagotavljanje obravnave pred nosečnostjo

2.b Ocena zdravstvenega stanje ženske

2.c Ocena stanja ploda

2.d Spremljanje napredovanja nosečnosti

2.e Spodbujanje in podpora aktivnostim,ki izboljšujejo dobro zdravstveno stanje in počutje

2.f Zagotavljanje smernic/ priporočil, povezanih z nosečnostjo, porodom, dojenjem, starševstvom in spremembami v družini

2.g Odkrivanje, stabilizacija in napotitev žensk z zapleti v nosečnosti

2.h Pomoč ženski in njeni družini pri načrtovanjuustreznega kraj poroda

2.i Zagotavljanje obravnave žensk ob neželeni nosečnosti ali ob izgubi otroka.

KOMPETENCE, SPECIFIČNE ZA OBPORODNO OBDOBJE

Kompetence v tej kategoriji se nanašajo na ocenjevanje in skrb za ženske med porodom, ki spodbujajo fiziološke procese in varno rojstvo, takojšnjo oskrbo novorojenčka in odkrivanje ter 4reševanje zapletov pri materi ali novorojenčku.

3.a Spodbujanje fiziološkega poroda

3. b Izvajanje varnega, spontanega vaginalnega poroda; preprečevanje, odkrivanje in stabilizacija zapleto

KOMPETENCE, SPECIFIČNE ZA POPORODNO OBDOBJE

Kompetence v tej kategoriji obravnavajo nadaljnje spremljanje zdravstvenega stanja mater in dojenčkov, zdravstveno vzgojo, spodbujanje dojenja, odkrivanje zapletov in svetovanje pri načrtovanju družine.

4.a Zagotovitev poporodne obravnave za zdravo žensko

4.b Skrb za zdravega novorojenčka in dojenčka

4.c Spodbujanje in podpora dojenju

4.d Odkrivanje, zdravljenje in

stabilizacija poporodnih zapletov pri ženski in po potrebi premestitev

4.e Odkrivanje in preprečevanje zdravstvenih težav novorojenčka in po potrebi premestitev

4.f Zagotavljanje storitev načrtovanja družine

Preglagam, da si za podrobnosti odprete dokument.