Imaš 0 produktov v košarici.
Delim še svojo porodno zgodbo. Ker vem kako pomagajo in mogoče katero vsaj malo razbremenijo strahu. Mene poroda nikoli ni bilo strah, vsakič me je samo “skrbelo” kako se bo začelo. Sama sem v nosečnosti prebrala ogromno zgodb, pregledala vse mogoče posnetke, ker me je res zanimalo kako zadeva poteka, kakšne izkušnje imajo druge, približno kaj lahko pričakujem in so mi zapisane zgodbe vedno pomagale.
Zgodba se začne takole …
Plani so bili sicer povsem drugačni, saj smo za nedeljo planirali družinsko kosilo za praznovanje mojega rojstnega dne. Torej, v soboto sva z dragim popoldne pripravljala stvari za praznovanje. Vse je bilo kot običajno, trebuh mi je itak otrdeval že 14 dni prej in niti sanjalo se mi ni, da bi lahko šla že rodit. Nobenega znaka, drugačnega počutja. Dan mine povsem normalno, večer prav tako.
Okoli 23.00 ure greva z dragim v posteljo saj sva bila oba že nekoliko utrujena. Zaspim z mislijo, da bo jutri še en krasen dan preživet z družino, nakar me nekje ob 01:00 uri zbudijo rahli krči, ki sem jih imela tudi že prejšnje noči in ni bilo zame nič nenavadnega. Zaspim. Ob 03:30 pa, kot da bi nekaj počilo v mojem telesu. Se vstanem in grem na stranišče. Nič neobičajnega, itak sem vsako noč morala vsaj 3x izpraznit mehur. Vrnem se nazaj proti spalnici nakar občutim, da nekaj teče. Zamislim se, pogledam, ne ustavi se, a mi je odtekla voda, se sprašujem? Nekaj časa stojim in se poskušam prepričati, da se je mogoče že začelo? Naredim korak, rahel popadek. Grem po telefon, stisnem aplikacijo in čakam. Pride drugi popadek, čez 3 minute tretji, hitro še četrti ..aplikacija me opozarja, da je čas za odhod za v porodnišnico. Kako? Če ni minilo niti 10 min?
Odločim se da zbudim partnerja, ejjj, ammm, voda mi je odtekla, mislim da morava it, no, aplikacija tako pravi 🙂 Popadki so res pogosti ampak zelo vzdržni. Vstane se in pokliče mamo, da pride čuvat starejšo hči. Čakava jo približno 10 minut, jaz vmes skočim pod tuš, vzamem torbo, prediham popadek, dragi me že čaka pred vhodom z obrazom, češ, a ni zdaj že skrajni čas da greva?! Poslovimo se in se odpeljeva. K sreči imava do porodnišnice cca 5 min.
Ko prispeva je ura nekje 04:10, pozvoniva. Pride sestra moj pripomni, da smo prišli rodit 🙂 Smejim se. Povabi me naprej do porodnega bloka, dragi ostane zunaj dokler ga ne pokličem, da lahko pride. Porodni blok je prazen. Sprejme me čudovita babica, ki mi da navodila. Spreoblečem se v haljo in nato me priklučijo na CTG. Zaznava močne popadke, jaz jih z lahkoto prediham. Pregleda me in reče, nekje 5 cm ste odprta, greva kar v porodno. Strinjam se. Uležem se na levi bok, priklopi me na CTG in pravi, da bova zdaj počasi izpolnile še vso dokumentacijo. Počasi? Pride močen popadek, reče kar dihaj..diham, spusti. Pride drugi, ponovim vajo. Takrat začne telo potiskat.
Gospa, ne pritiskajte, ni še čas. Moj odgovor-jaz bom zdaj rodila!
Pride, me pogleda in pravi da naj pokličem partnerja. Vmes se hitro spreobleče, mi da navodila. V trenutku se napolni soba. Vstopi partner, na obrazu mu vidim, da sploh ne ve, kaj točno se dogaja oz. spozna da se stvar hitro odvija. Babica reče, zdaj pa zajemite sapo, noge pokrčite k sebi in pritisnite. Ubogam, spodbujajo me, glavica se vidi, reče! Ponovimo vajo, glavica je zunaj, boste potipala me vpraša. Strinjam se. Čakam še zadnji popadek in najina princeska je bila v mojem naročju! Čakaj?! Kako?! Tako hitro? V vsem času sem imela ravno 1 popadek tako močan, da sem si sama pri sebi rekla-auč, a tako že to izgleda?! upam da ne bo zdaj tole trajalo 3,4,5 ali več ur! Bila sem v šoku, da lahko tako hitro rodiš 🙂
Ob 05:04 se je rodila najina princeska. Počutila sem se, kot da nisem rodila! Brez raztrganin, brez šivov, niti utrujena nisem bila! To je bil zame drugi porod. Oba sta bila zame čudovita izkušnja z razliko da se je drugi odvil od začetka do konca v dobri uri.
