Vitamin D ima v nosečnosti pomembno vlogo pri poteku nosečnosti, preskrbi s kalcijem, razvoju plodove kostne mase in uravnavanju imunskega sistema matere. Materine koncentracije 25-hidroksiholekalciferola v serumu (25(OH)D) so najzanesljivejši pokazatelj založenosti vitamina D v telesu.

25(OH)D je krvni marker za vitamin D – to je vrednost iz krvi, ki nam pove koliko vitamina D ima tvoje telo shranjenega.

• Vitamin D je hormonom podoben vitamin, ki je ključen za:

  • močne kosti in zobe

  • dober imunski sistem

  • energijo in počutje

  • delovanje mišic

• 25(OH)D je najbolj zanesljiv način, da izmeriš, ali ti vitamina D primanjkuje ali ga imaš dovolj.
  (strokovno: 25-hidroksi-vitamin D = 25(OH)D, skladiščna oblika vitamina D v krvi)

Zakaj je to pomembno?

Ker sonce ne zagotavlja vedno dovolj vitamina D, tudi če smo veliko zunaj, in počutimo se lahko utrujeni, pogosto bolni, imamo težave s kostmi, mišicami ali padcem imunosti, ne da bi vedeli, da je razlog nizek vitamin D.

Merjenje vitamina D v nosečnosti ni vedno povsem zanesljivo. Krvni test običajno pokaže skupno količino vitamina D, ne pa nujno tistega dela, ki ga telo dejansko lahko uporablja.

V nosečnosti se zaradi hormonskih sprememb poveča beljakovina, ki vitamin D veže nase.Zato je lahko izvid na papirju videti normalen, čeprav ima telo v resnici premalo razpoložljivega vitamina D.

To je še en razlog, zakaj se v nosečnosti pogosto priporoča redno dodajanje vitamina D, ne glede na enkratno meritev.

Fiziologija in prehod skozi posteljico

V nosečnosti se serumske vrednosti 25(OH)D malo spreminjajo in narastejo predvsem ob povečani izpostavitvi soncu ali ob višjem vnosu. 25(OH)D prehaja skozi posteljico in določa raven vitamina D pri plodu. Koncentracije v popkovnični krvi so 10–40 % nižje kot v materinem serumu. Aktivna oblika vitamina D, 1,25(OH)2D, ne prehaja skozi posteljico, vendar se v posteljici sintetizira.

Podvojene vrednosti 1,25(OH)2D v materini krvi omogočijo 2-krat višjo absorpcijo vitamina D substrata 25(OH)D, kar izboljša absorpcijo kalcija iz črevesja. To ustvarja pogoje za normalen razvoj plodove kostne mase. Kljub 100 % povečanju 1,25(OH)2D se kalcij v serumu matere ne zviša, saj se izloča preko urina. Vitamin D je ključen tudi pri preprečevanju imunskega odziva matere na fetalne antigene.

Na prirojeno imunost vpliva s spodbujanjem nastanka antimikrobnih peptidov, kot so katelicidin in β-defenzin, na pridobljeno imunost pa z delovanjem na limfocite T.

Novorojenčki in nosečnice sodijo v ogroženo skupino za pomanjkanje vitamina D.

Raziskave kažejo, da je pomanjkanje vitamina D pogosto pri nedonošenčkih, še posebej pri zelo nizki porodni teži. To je tesno povezano z nizkimi ravnmi vitamina D pri nosečnicah.

Nedonošenčki imajo praviloma nižje ravni vitamina D kot donošeni novorojenčki. Nizka raven vitamina D sicer ne poveča umrljivosti, je pa povezana s težjim potekom okužb in daljšo hospitalizacijo. Pri nizkem vitaminu D se poveča tveganje za ekcem, atopijski dermatitis in astmo, ker vitamin D uravnava delovanje imunskega sistema.

Pomanjkanje vitamina D pri materi in novorojenčku lahko vodi tudi v nizek kalcij pri otroku, kar se lahko pokaže nekaj dni po rojstvu in v hujših primerih povzroči konvulzije (nevrogene krče).

Vitamin D ima pomembno vlogo tudi pri razvoju in mineralizaciji kosti ploda in novorojenčka.

Ravni vitamina D pri slovenskih nosečnicah

V Sloveniji sta bili opravljeni dve pomembni raziskavi:

📍 Maribor (2013/2014, 398 nosečnic, merjeno ob porodu):

• Povprečna koncentracija: 43,4 nmol/L

• Pomanjkanje <50 nmol/L: 65,1 % nosečnic

• Hudo pomanjkanje <25 nmol/L: 23,6 %

• Optimalna raven ≥75 nmol/L: 9,5 %

Vrednosti v popkovnični krvi so pokazale hudo pomanjkanje vitamina D pri 18 % novorojenčkov. To je bilo povezano z večjim tveganjem za:

• nedonošenost,

• neonatalni respiratorni distres sindrom,

• hospitalizacije v prvem letu zaradi akutnega gastroenterokolitisa ali akutnih okužb dihal.

📍 Ljubljana (2011/2012, 132 nosečnic, zadnje trimesečje):

• Povprečna koncentracija: 73,2 nmol/L

• Pomanjkanje <50 nmol/L: 14 %

• Nezadostna raven 50–75 nmol/L: 41 %

• Optimalna raven ≥75 nmol/L: pri <50 %

• Samo 2 ženski sta jemali vitamin D ali ribje olje.

🔎 Sezonski vplivi:
→ Tveganje za pomanjkanje je 2,3-krat večje od oktobra do marca in 3,7-krat manjše, če je nosečnica vadila zunaj vsaj 2-krat tedensko.

🌍 Globalno pomanjkanje:

• 56 % nosečnic po svetu

• 74 % novorojenčkov

Pomanjkanje vitamina D in zapleti v nosečnosti

Raziskave niso enotne, saj na zaplete vpliva veliko dejavnikov: telesna masa, genetika, življenjski slog in pridobivanje telesne teže v nosečnosti.

• Gestacijski diabetes: lahko je kofaktor pri nastanku bolezni.

• Preeklampsija: metaanalize kažejo zmanjšano tveganje ob dodajanju, posebej pri kombinaciji s kalcijem.

• Hipertenzivne bolezni v nosečnosti: tveganje je večje, kadar je 25(OH)D <50 nmol/L.

• Prezgodnji porod: ameriške študije kažejo 62 % manjše tveganje, kadar je 25(OH)D >100 nmol/L ob porodu v primerjavi z <50 nmol/L.

• Randomizirane raziskave niso potrdile vpliva na tveganje carskega reza.

Priporočeni dnevni odmerki vitamina D – slovenske smernice

Ker je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji izjemno pogosto in je rutinsko testiranje bistveno dražje od splošne suplementacije, smernice ne priporočajo presejalnega testiranja, razen pri ženskah z več dejavniki tveganja, ki vitamina D ne jemljejo. Raziskave kažejo, da ima veliko nosečnic v Sloveniji prenizke ravni vitamina D, zato so običajni odmerki v multivitaminih pogosto prenizki.

✅ Za vse ženske:
→ 800–1000 IE vitamina D na dan
(že v času načrtovanja nosečnosti, skozi nosečnost in v obdobju dojenja)

✅ Ženske s čezmerno telesno maso ali debelostjo:
→ 1600–2000 IE/dan (dvojni odmerek)

✅ Ženske z dejavniki tveganja za pomanjkanje:
→ normalna telesna masa: 1000–2000 IE/dan
→ debelost: 2000–4000 IE/dan

🚫 Odsvetovano:

• bolus odmerki 1× tedensko ali 1× mesečno

• intervalno jemanje na daljše časovne razmike

Toksičnost in teratogenost

Prevelike količine vitamina D lahko ob dolgotrajnem zelo visokem jemanju povzročijo povišan kalcij v krvi, kar lahko obremeni ledvice.
Do tega pa pride šele pri zelo visokih odmerkih, ki so v praksi redki.

Hiperkalcemija je pri odraslih možna ob:

• jemanju >10.000 IE/dan več mesecev

• ali enkratni dozi >300.000 IE

Potencialno toksične serumske ravni >375 nmol/L – kar je z običajnimi suplementi praktično zelo težko doseči.

V raziskavah pri nosečnicah do 4000 IE/dan niso poročali o stranskih učinkih, teratogenih učinkov pri ljudeh do danes niso zaznali, niti v izjemnih primerih kot je 200.000 IE/dan.

Zgornja varna meja: 4000 IE/dan (tudi za nosečnice)

Zaključek

Vitamin D je pomemben del prenatalne skrbi. Čeprav vsi klinični učinki še niso popolnoma potrjeni v RCT, je suplementacija v nosečnosti varna, smiselna in priporočena zaradi visoke prevalence pomanjkanja v Sloveniji, pozitivnih vplivov na homeostazo kalcija, imunsko toleranco in možnih ugodnih učinkov na SGA in nekatere nosečnostne zaplete.

Ženske spodbujamo tudi k:

• uravnoteženi prehrani z zadostno vsebnostjo kalcija,

• izpostavljenosti soncu,

• in redni zunanji telesni aktivnosti.

VIR Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D