Preventivni pregledi nosečnic v času nosečnosti v Sloveniji, so zadnje čase pogosta tematika. Kdo naj jih opravlja: ginekolog ali babica? Že v času študija babištva na fakulteti smo se veliko pogovarjali o 5 od 10 preventivnih pregledih v nosečnosti, ki bi jih po zakonu morala voditi babica, vendar jih za enkrat še vodi ginekolog. Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva v Sloveniji na primarni ravni (2002) pravi, da je v nosečnosti treba opraviti 10 sistematičnih pregledov in 2 ultrazvočni preiskavi ter izvesti individualna svetovanja. V njem je omenjen “Pravilnik o petih sistematičnih pregledih” (v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti), ki jih lahko opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra. Slovensko zdravstvo napreduje počasi, a so že vidne spremembe, da bi babice resnično opravljale teh 5 preventivnih pregledov.
V diplomskem delu “Preventivni babiški pregledi v času nosečnosti – razlika med Slovenijo in Avstralijo” avtorica primerja preventivne preglede v teh dveh državah. Za primerjavo z Avstralijo se je odločila predvsem, ker se uvršča med vodilne države po svetu, kjer je skrb za matere v nosečnosti dobro organizirana. Na spletu jo večkrat omenjajo kot državo, v kateri je za nosečnice in njihove novorojenčke dobro poskrbljeno. Prav tako pozna babico iz Avstralije, ki ji je s svojim intervjujem pomagala pri nastanku diplomske naloge.
Na spletni strani avstralske vlade (Australian Government: Department of Health and Ageing, 2012) so predstavljene smernice za preventivne preglede in skrb mater v nosečnosti, kjer navajajo, da si lahko noseča ženska sama izbere zdravstvenega strokovnjaka, ki bo skrbel zanjo med nosečnostjo. Obstaja več različnih modelov skrbi, ki se nosečnici predstavijo na prvem predporodnem srečanju. V Avstraliji obstajajo predporodne klinike, kjer v predporodnem obdobju samo babice skrbijo za nosečnico. Tako lahko usposobljene babice opravljajo vseh 10 sistematičnih pregledov, pri patoloških nosečnostih pa s sodelovanjem zdravnika.
Perriman in Davis (2015) navajata, da je kontinuirana babiška oskrba v Avstraliji v zadnjih petindvajsetih letih izredno napredovala. Maternalna oskrba babic je ena izmed najboljših za noseče ženske. Nosečnice lahko razvijejo posebno vez z babico in tako delajo v dobrem prijateljskem odnosu z nosečnicami, ne da bi te bile v strahu in negotovosti. Babice lahko delujejo avtonomno kot primarni zdravstveni strokovnjaki in obravnavajo vsako nosečnico kot posamezno osebno oskrbo s sodelovanjem drugih strokovnjakov.
INTERVJU z babico iz Avstralije:
Intervju z babico iz Avstralije je opravila, da v diplomsko nalogo vključi osebne poglede na delo in preventivne poglede z vidika strokovnjakinje specialistke babištva z večletnimi izkušnjami. Vprašanja se dotikajo večinoma tem s področja preventive nosečnic in primerjave babištva v Sloveniji in Avstraliji.
- Na kratko se prosim predstavite.
Sem diplomirana babica v Avstraliji, rojena v Sloveniji. Na področju babištva delujem že 15 let. Šolanje za babico sem dokončala v Veliki Britaniji, kjer sem bila kratek čas tudi zaposlena. Ker sem si v življenju želela nekaj novega in ker sem zelo odprta oseba in rada preizkušam nove stvari, sem se preko spleta prijavila na razgovor za delovno mesto babice v Avstraliji. Po neverjetnem presenečenju sem že naslednji dan dobila služno. Kmalu za tem sem se s svojima dvema sinovoma odpravila v Avstralijo, natančneje v Melbourne. Danes sem vodja babic v porodnišnici v Melbournu. Z delom in življenjem v Avstraliji sem zelo zadovoljna.
Za boljšo obravnavo teme sem intervjuvala babico s petnajstletnimi izkušnjami na področju babištva. Relevantne za intervju so bile izkušnje, ki si jih je pridobivala med šolanjem v Veliki Britaniji, kasneje pa z delom v Avstraliji.
- Opišite svoje delovne izkušnje na področju babištva od zaključka šolanja in do trenutnega delovnega mesta.
Na različnih področjih babištva delujem že 15 let. Ko sta bila otroka stara 4 leta, sem se vpisala v šolo za babice v Veliki Britaniji. Šola je potekala redno 3 leta, deljena je bila na 50 % praktičnega pouka v porodnišnici in 50 % v šoli teoretično. Prvo službo na področju babištva sem dobila takoj po diplomi v Veliki Britaniji. Za to evropsko državo je značilno, da babica začetnica kroži vsakih 6 mesecev med porodnišnico, poporodnim oddelkom, kliniko za preventivne preglede (antenatal clinic) in patronažno službo babice, ki zajema tudi porode na domu (community midwife). Tako sem 2 leti krožila tudi jaz, nato pa sem se odločila za delo pri porodih na domu. Delo na tem področju je obsegalo predvsem porode na domu ter vse preventivne in patronažne obiske žensk, ki so se odločile za porod na domu. Na delovnem mestu je bilo 6 skupin babic, po 6 babic v vsaki skupini, vsaka skupina pa je delovala kot tim. Porodnico, ki se je odločila za porod na domu, je obiskovalo vseh 6 babic skozi celotno nosečnost. Ko je prišel datum poroda, je ena izmed teh 6 babic prisostvovala porodu. Kot pomoč je vedno imela s seboj še eno babico iz tima. Če to ni bilo mogoče, je poklicala drugo babico iz drugega tima 6 babic. Ko ni opravljala rednih preventivnih in poporodnih obiskov, je imela s seboj pozivnik, ki jo je obvestil o začetku poroda. Takšno delo sem opravljala 1 leto. Zdelo se mi je zelo stresno, saj si imel malo prostega časa in vedno si bil v pričakovanju, nisi vedel, kdaj točno se bo začel porod.
Po enem letu sem dobila službo babice v Avstraliji. Ker je delo tukaj razdeljeno na zasebni in javni sektor, sem najprej začela v zasebnem sektorju. Ker so mi zaupali, sem postala ena izmed vodilnih babic v porodnišnici v Melbournu, kjer sem še danes. Med drugim sem naredila tečaj psihologije v babištvu in poučujem študentke babištva. Moje delo poteka ponoči, delam 4 dni v tednu, ostale 3 pa sem prosta. Po zakonu se moram 4 tedne na leto vključiti v delo preventivnih pregledov in patronažne službe. Tako si obnovim znanje in ne pozabim, kaj se dogaja na področju babištva izven porodnišnice. Kombiniram delo v zasebni in javni porodnišnici. Z delovnim mestom sem zelo zadovoljna.
Iz opisa lahko razberemo, da je področje delovanja babic v Veliki Britaniji zelo obsežno. Babice delujejo na različnih področjih, aktivno so vključene tako v predporodno, obporodno kot poporodno skrb za nosečnice. Že med študijem študente babištva aktivno vključujejo v vse vrste delovnih mest. Prav tako lahko babice med šolanjem opravijo tečaje uporabe ultrazvoka, naučijo se šivanja raztrganin in tako prispevajo h kontinuirani skrbi za nosečnice. Kasneje jih čaka 2-letno pripravništvo, v katerem si izberejo področje, kjer želijo delovati. Menim, da bi pripravništvo v Sloveniji prineslo veliko več praktičnih veščin in izkušenj. Prav tako bi si lahko izbrali smer, ki je za nas najbolj zanimiva in v kateri bi lahko postali strokovnjaki.
- Kakšne so vaše izkušnje na področju preventivnih pregledov?
S preventivnimi pregledi sem se srečala že med študijem v Veliki Britaniji. Tu je bilo zelo veliko poudarka na preventivnih pregledih, nato pa v začetku moje delovne poti, ko sem bila 6 mesecev na kroženju v »antenatalni kliniki«. To je klinika, kjer babice opravljajo preventivne preglede. Prav tako babice v Veliki Britaniji same pregledajo žensko ultrazvočno, saj imajo možnost, da se izučijo in samostojno opravljajo ultrazvok. V Avstraliji prav tako obstajajo klinike za preventivne preglede, kjer vse samostojno vodijo babice, tudi ženske, ki imajo povišan pritisk v nosečnosti, vodijo babice, zdravnik jim da le dodatna navodila.
Mislim, da je zelo dobro, da zna babica narediti ultrazvok v nosečnosti, saj tako pripomore k preventivni in boljši oskrbi nosečnice. V Sloveniji za zdaj še ne obstaja tečaj, ki bi babicam omogočal učenje ultrazvočnih metod.
- Kakšne so glavne razlike med preventivnimi pregledi z Veliko Britanijo in Avstralijo?
V obeh državah obstajajo »antenatalne klinike«, ki jih v Sloveniji še ni, torej neke vrste klinike za preventivne preglede nosečnic. V naši porodnišnici v Avstraliji imamo odprtih 9 ambulant, ki delujejo v torek in četrtek. Vsako ambulanto vodi diplomirana babica. En zdravnik pa je na voljo za kakršnakoli odstopanja od normalne nosečnosti. S tem zdravnikom se lahko babice posvetujejo, in čeprav ima nosečnica povišan pritisk, jo še naprej vodi babica v sodelovanju z zdravnikom. Vsaka ženska ima na voljo 20 min pogovora in usmerjenega pregleda z babico. Glavna razlika s Slovenijo je to, da imajo v Avstraliji oblikovan poseben dokument o modelih skrbi v nosečnosti. V njem navajajo da naj bi strokovnjak, ki se sreča z nosečnico praviloma na prvem antenatalnem obisku nosečnici predstavil modele skrbi. To pomeni da si nosečnica sama izbere, kdo bo vodil nosečnost. Izbira lahko med naslednjimi modeli skrbi:
- deljena oskrba pomeni skrb za nosečnico, ki si jo deli z osebnim zdravnikom ter bolnišničnimi babicami in zdravniki. Porod, rojstvo in poporodno oskrbo nudijo bolnišnične babice.
- Pri babiški oskrbi je babica glavna oseba, ki skrbi za nosečnico.
- Nosečnica lahko izbira med babiško skupinsko prakso, timom babic in porodnim centrom.
Iz pogovora je razvidno, da imajo babice, ki so bile šolane v Veliki Britaniji in Avstraliji, več izkušenj za samostojno vodenje nosečnosti v preventivnem smislu kot babice v Sloveniji, saj imajo že med študijem veliko praktičnega pouka v tako imenovanih antenatalnih klinikah. Te klinike so zelo dobre tako za nosečnice kot za babice, saj več časa posvetijo posamezni ženski, prav tako pa te babice nosečnice spremljajo tudi kasneje pri porodu. Babice tako lažje sodelujejo z žensko pri porodu, saj jo prej spoznajo v nosečnosti in vedo, kakšne so njene potrebe in želje.
- Katere presejalne teste pri nosečnicah uporabljajo v prenatalnem obdobju v Avstraliji?
Presejalni test za doživljanje nasilja v družini. Presejanje poteka tako da zdravstveni delavec nosečnico sprašuje iz sklopa vprašanj, iz katerega je razvidno, ali ta oseba doživlja družinsko nasilje in ali je v rizični skupini, da bo doživljala nasilje. Naslednji presejalni test je EPDS (Edinburša lestvica poporodne depresije). Tu se meri intenzivnost poporodnega depresivnega razpoloženja. V Avstraliji že pri 16. tednih nosečnosti začnejo z EPDS. Meri se najmanj 2x v nosečnosti in kolikokrat je potreben. Po rojstvu se vprašalnik ponudi nosečnici v prvem letu 1-2x, idealno 6-12 tedniv po porodu. Nosečnici se tako ponudi ustrezna pomoč če je le ta potrebna.
V Avstraliji se izvaja posebna skrb za nosečnice v predporodnem obdobju, ki se imenuje Safe start. Promovira se skrb za matere, njihove otroke in družine v predporodnem obdobju. Svetovanje je sestavljeno iz univerzalnega pristopa, obiska na domu za vse starše, ki pričakujejo novorojenčka. Obisk je posvečen ugotavljanju problemov z duševnim zdravjem v kritičnem obdobju nosečnosti (EPDS), izvajajo se različni psihosocialni pristopi, pogovori o tem, kako vzgajati otroka, kakšni so dobri odnosi v družini, komunikacija v družini. Pogovor teče o otroštvu matere in očeta, kako sta bila vzgajana, kakšen je odnos med partnerjema, kakšna oseba je posameznik, ali se bo odnos po porodu s partnerjem spremenil, ali bo nudena pomoč pri vzgajanju otroka. Zavedajo se, da je zgodnje otroštvo do dveh let najbolj kritično za kasnejši otrokov razvoj in da zdrava partnerska razmerja omogočajo tudi zdrav razvoj otroka (Australian Government: NSW Department of Health, 2009).
V Sloveniji bi se lahko bolj zgledovali po sistemu preventivnih zdravstvenih pregledov za nosečnice v Avstraliji. Za začetek bi lahko preprečili veliko depresij v nosečnosti, poporodnih otožnosti, poporodne depresije in tesnobe ter psihoze (Drglin, 2009). Korak naprej bi lahko naredili, če bi že v zgodnjo nosečnost vpeljali presejalni test, kot je EPDS, ki ga v Avstraliji uporabljajo rutinsko.
- Kakšne so razlike med laboratorijskimi testiranji v nosečnosti med Slovenijo in Avstralijo?
V Avstraliji rutinsko presejejo vse nosečnice za možnost okužbe s hepatisom C, v Sloveniji rutinsko nosečnice v predporodnem varstvu testiramo samo za hepatitis B. Poleg rednih vsebin preventivnih pregledov v Avstraliji zelo veliko nosečnic testirajo s presejalnim testom za ugotavljanje vrednoti vitamina D, kar v Sloveniji ne testiramo. Pri nas vsem D-negativnim nosečnicam, ki nimajo protiteles anti D, v 28. tednu nosečnosti vbrizgajo preventivni odmerek imunoglobulina anti D, s čimer preprečijo večino morebitnih senzibilizacij na plodov antigen D (Pajntar et al., 2015). V Avstraliji nosečnica dobi preventivni odmerek imunoglobulina anti D dvakrat, in sicer v 28. in 34. tednu gestacijske starosti .Presejanje za toksoplazmozo v Avstraliji ne uporabljajo v rutinskem preventivnem zdravstvenem varstvu nosečnice (Australian Government: Department of Health and Ageing, 2012).
- Kako poteka dokumentiranje nosečnosti v Avstraliji ?
Tudi v Avstraliji imajo knjižico, v kateri beležijo podrobnosti nosečnosti. Od leta 2012 so začeli uporabljati elektronsko materinsko knjižico, ki je bila zelo dobro sprejeta med nosečnicami in zdravstvenimi delavci. Nosečnice tako občutijo večji nadzor nad potekom nosečnosti in so bolje obveščene. Prednost elektronske knjižice je, da se nosečnice vnaprej pripravijo za preglede. V uporabi za enkrat ostajata obe različici (Hawley et al., 2014).
Zelo hitro napreduje tehnologija in prav da je tako tudi v babištvu. Dobro je da ima nosečnica z elektronsko knjižico pregled nad svojim stanjem, lahko pa se tudi pripravi na naslednji pregled in točno ve kaj jo na pregledu čaka.
- Kaj obsega preventivni pregled nosečnice v Avstraliji?
Pregledi se ne razlikujejo dosti od izvedenih preventivnih pregledov v Sloveniji. Veliko je poudarka na dvosmerni komunikaciji med babico in nosečnico. Ob vsakem preventivnem pregledu so točno določene teme, ki jih morata nosečnica in babica skupaj predelati, na primer vpliv kajenja, alkohola in drog na nosečnost, dojenje, zgodnje obdobje po porodu ipd. Glavna razlika je, da v Avstraliji vse preventivne preglede opravljajo babice. Če pride do kakršnihkoli odstopanj, se babica posvetuje z zdravnikom, nato pa sama vodi nosečnico.
V Sloveniji še vedno večino preventivnih pregledov pri nosečnici vodijo zdravniki ginekologi. Babica je postavljena v ozadje, v administrativno vlogo. To pomeni, da vlogo svetovanja nosečnici prevzame zdravnik. Babica izpolni materinsko knjižico, izmeri krvni tlak, težo – torej ima stransko in ne glavno vlogo pri obravnavi nosečnice v predporodnem obdobju. Podobno kot v Avstraliji v Sloveniji ženske še vedno bolj zaupajo zdravnikom kot babicam. Z vedno večjo dejavnostjo in vlogo babic na preventivni ravni in pri svetovanju v nosečnosti lahko to postopoma spreminjamo in s tem pridobivamo zaupanje nosečih žensk.
Povzetek glavnih razlik med preventivnimi pregledi v nosečnosti med Slovenijo in Avstralijo
Preventivni pregledi v nosečnosti se po strukturi ne razlikujejo dosti od pregledov, ki jih opravljamo v Sloveniji. V Avstraliji imajo bolj dodelano shemo pogovora in svetovanj nosečnici pri določenem preventivnem pregledu. Tam babice prevzamejo vlogo, ki jo opravljajo zdravniki pri preventivnih pregledih v Sloveniji (Australian Government: Department of Health and Ageing, 2012). Večino ultrazvočnih preiskav v Avstraliji še vedno opravijo zdravniki. Pri zasebnih zdravnikih preventivne preglede opravljajo zdravniki, babice pa so jim le v pomoč (Queensland Center for Mothers & Babies, 2012).
Glavna razlika pri izvajanju preventivnih pregledov med državama se pokaže v smernicah NICE (2016), ki navajajo, da naj bi nosečnice same izbrale kraj opravljanja antenatalnih pregledov. V Avstraliji ima nosečnica, ki obišče prvi preventivni pregled, na voljo izbiro modela oskrbe, ki se ji zdi najustreznejši. Odločitev mora biti vedno utemeljena in individualna, podane morajo biti prednosti in slabosti vsakega modela oskrbe (The Royal Australian and New Zealand College of Obstetricians and Gynaecologists, 2016).
Na nosečnico usmerjena oskrba se osredotoča predvsem na individualne potrebe vsake posameznice, pričakovanja in razumevanja. Prepoznava njene potrebe po samoudejstvovanju v obliki odločanja, nadzora in kontinuirane oskrbe. Upoštevati je treba njene socialne, čustvene, duševne, psihološke, duhovne in kulturne potrebe (Australian Nursing and Midwifery Accreditation Council, 2010). Prav tako moramo upoštevati, da nosečnica in njen nerojeni otrok ne obstajata ločeno od socialnega in čustvenega okolja, v katerem nosečnica trenutno živi (Australian Government: Department of Health and Ageing, 2012). Vsaka ženska mora imeti dostop do babiške oskrbe in podpore med nosečnostjo in poporodnim obdobjem (ICM, 2011).
Zaposleni v Sloveniji na primarni ravni se v primerjavi z zaposlenimi na preostalih dveh ravneh statistično značilno bolj strinjajo s trditvijo, da so zdravniki zaradi veliko nosečnic, ki jih obravnavajo v predporodnem obdobju, preobremenjeni. Pri rezultatih, ki merijo kakovost babištva v Sloveniji z vidika primernosti razdelitve dela med zdravniki, ginekologi in diplomiranimi babicami, se zaposleni na primarni ravni v primerjavi z zaposlenimi na sekundarni in terciarni ravni statistično značilno bolj strinjajo s trditvami, da se babištvo v Sloveniji hitro prilagaja trendom v svetu, da zdravniki prepuščajo vodenje zdrave nosečnosti diplomiranim babicam in da je skrb za nosečnice v slovenskem zdravstvenem sistemu optimalna (Njenić, 2014).
Vir: Diplomska naloga Severina Štruc – Preventivni babiški pregledi v času nosečnosti – razlika med Slovenijo in Avstralijo pod mentorstvom: viš. pred. Teja Škodič Zakšek, dipl. inž. rad., dipl. bab., MSc UK