Res si mi dala moč, čeprav sem zajec za bolečine, velik zajec.

Tole pišem, ko sem v 38 tednu nosečnosti.

Prvi porod je bil leta 2020, “Moje babice” do takrat nisem poznala, sem pa guglala od tega kako se sploh začnejo popadki, do pravilnega pristavljanja, dojenja…. Se mi zdi, da sem prebrala ogromno enih člankov in literature. 

Ogromno sem brala tudi o epiduralni in že na polovici nosečnosti sem bila prepričana, da jo bom vzela. In sem jo. Zakaj ne, če so rekli, da je porod lahko brez bolečin. Porod mi je čisto ustavilo, 9 ur ležanja z epiduralno je bilo mučno, ni mi prijela, dobila umetne popadke, zraven sem imela masko…kaos.

3 dni po porodu sem govorila: nikoli več.

Hja, leta 2022 grem spet rodit. Čisto slučajno nekaj gledam na ig, in najdem to čudovito osebo. Mojo babico Nastjo. Sledim ji ko kaj objavi, včasih kaj komentiram…preberem večino postov, in se v 35 tednu odločim pogledati program (predavanje) Porod – Moja Babica. Od tistega trenutka dalje, ko sem videla, koliko sem v prvo bila nepripravljena, sem se bolj “navezana” nanjo. Ne poznam je osebno, a se mi zdi kot da je že dolgo tukaj. 

Njena predavanja, so mi odprla povsem nova vrata, dobila sem ogromno informacij, priporočam vsaki nosečnici, tudi če greš v tretje rodit, poglejte si ta predavanja, ne znam opisati kakšna zakladnica znanja, topline, veselja ob predajanju informacij ima…

Želim si samo, da bom na dan poroda res odnesla maksimum in bila pripravljena na porod. Kar objela bi jo. No bolj, ko se približuje dan d, večkrat si pogledam posamezne sklope. Da bi mi šlo v podzavest, v um… 

Prav komaj čakam vsak njen post, story, njeno stran redno prebiram in se ne morem načudit, da obstaja tako zlata oseba, da te informacije deli na tako preprost, razumljiv način, podprt z mnogo mnogo raziskavami. 

No, ko sem spisala te besede, mi je Nastja poslala še vaje za sproščanje. Par dni nazaj sem ji napisala, da me je strah poroda in bolečine. Poslušala jih bom do poroda, njen glas tako pomiri, ji popolnoma zaupam. Vaje za sproščanje so tudi v predavanju “porod”. Neverjetna je…

In zadnji 40 teden. Nastjine vaje za sproščanje si zavrtim večkrat, tudi ob 3 zjutraj, ko sem budna ko sova, in mi pomagajo tudi zaspati.

3 dni pred pdp spet pregled. Odprta 2cm. Ne dogaja se nič. Mali v trebuhu aktiven kot vedno, spustil se je že kar nizko. Še vedno ne vem a bi sla rodit ali ne 🙂 ali bi vzela ea ali mi ne bo treba in bom raje kaj drugega. Ali bom zmogla predelati popadke čimdalje v domačem okolju…

1 dan po pdp, spet pregled, plodovnice več kot dovolj nič novega.

3 in 4 dan nič 🙁 miga dosti, plodovnice dovolj in se mu sploh ne mudi na svet.

Zvečer se uležem, še malo pregledam stran “moje babice”, si zavrtim vaje za sproščanje, kasneje gledam serijo. To je 5 dan po pdp. Ob 00.30 me nekaj stisne, izgleda kot popadek, ampak zelo zelo blag. Počakam se kakšen “špik”. Čez 8 minut še en. Opa. Začnem meriti popadke, skoraj takoj na 6 minut. Jajks. Eno uro blagi, a zelo pogosti popadki, prediham jih zibajoč se na pultu . Hvala Nastja. 🙂 do tukaj vse ok. 

In 27 popadkov kasneje sem ze v porodnišnici, popadki na 2-3 minute. Pogleda me v triaži, 6-7cm. What!?! Ok, še malo. Grem gor, v porodno, ves čas hoje se zibam levo-desno, spoznam babico. “Gospa, a bi imela kaj proti bolečinam?” Rečem: ” Ma ne, sej ni tako hudo.” Pride popadek, dva in prosim za masko – plin.

Prediham kakšne pol ure in mi babica reče: “Vas pa orng boli. A bi raje ultivo, pa se bova pogledali in potem lahko predremo ovoje.”

Vzamem ultivo. S predrtjem se najprej ne strinjam. Mi rece: “Gospa, vi ste na 8cm. Če zdaj predremo, bo kmalu konec.” No ok. In res, babica me vodi, prihaja in odhaja iz porodne, ves čas mislim na “sprosti se” in “dihaj”. Malo pomaga. Povem, da me že orng tišči dol in naslednje dva-tri popadke potiskam na boku, z blazino med nogami, tako mi paše. “No gospa, zdaj pa na hrbet.”.. Ajoj, nekako se naštimam, da je medenica v asimetriji in babica ne reče nič. Babica poraja glavico, niti ni bilo tako hudo,… “Še en popadek in otroček bo zunaj gospa.”

Fju. V manj kot pol ure od predrtja ovojev in je bil ob 5 zjutraj cel zunaj . Vredu 🙂 pod črto, malo pretrgana. Prvič sem imela epiziotomijo. Pride izmena in babičar prevzame izmeno, me umije, izprazni mehur in uredi se ostalo. 

Zelo nežen, prijazen in razumljiv. 

Hvala Nastja, ker obstajaš. Res si mi dala moč, čeprav sem zajec za bolečine, velik zajec. Brez tebe in priprave na porod bi se zakrčila in bi rojevala še kakšnih 5 ur. Tako pa je bilo od prvega čisto blagega popadka do poroda otroška 4.5 ure. 

 No otroček se že celo jutro doji, malo podrema, jaz pa ne morem spati. Počutim se kar ok, veliko veliko bolje kot 2 leti nazaj.