Prva ura po porodu

Vse premalo se zavedamo, kako pomembna je nemotena prva ura po porodu. Brez vseh rutinskih bolnišničnih posegov, kot so tehtanje otroka, merjenje dolžine in obsega glavice, nega popka, ponekod aplikacija K vitamina  že v porodni sobi (razen če je to v času kožnega stika)  in aplikacija kapljic za oči. Vse to lahko počaka vsaj eno uro po porodu, ko govorimo o zdravem, donošenem otroku. Otrok v tem času ne bo zrasel, tudi pomanjšal se ne bo. Če bomo imeli srečo, bo odvajal prvi urin in mekonij. S tem bomo dobili realnejšo porodno težo. Prva ura po porodu je tako ena najbolj kritičnih trenutkov v življenju.

Odent (2002) prvo uro po porodu predstavi iz 12 perspektiv. Otrok mora zadihati in srce načrpati dovolj krvi, za pljučni obtok. V mirnem okolju, kjer se mati počuti varno, se bo sproščala prava raven hormonov, v uri po porodu pa se bodo uravnovesili tudi hormoni pri otroku. Po porodu se otroku izloča noradrenalin.S tem se lažje prilagodi fiziološkemu pomanjkanju kisika. Otrok ima zaradi tega hormona odprte oči in razširjene zenice. Ta očesni kontakt pomaga materam pri navezovanju. Zaradi tega so hormoni, ki so prisotni pri porodu, zanimivi tudi iz etiološkega vidika – raziskovanja vzrokov in pojavov. Prva ura po porodu je pomembna tudi za vzpostavitev dojenja. Pri kenguru metodi bo otrok sam našel dojko. V prvi uri po porodu se novorojenec prav tako metabolično privaja na življenje npr. z uravnavanjem krvnega sladkorja.

S porodom novorojenec vstopi v “svet mikrobov”, zato je smiselno, da se kolonizira. In ker imata mati in otrok enaka protitelesa (IgG) je smiselno in edino pravilno, da se kolonizira z njenimi bakterijami (zato ni sporno, da se mati otroka dotakne med kronanjem glavice). Če k temu dodamo uživanje kolostruma, ki ustvari idealno črevesno floro za novorojenca resnično vidimo, da je prva ura po porodu kritično obdobje s trajnimi posledicami iz bakteriološkega vidika (Richardson 1997, Odent 2002,Newman, 2009).

Novorojenec že vprvi minuti po rojstvu občuti razliko v temperaturi. Sam po porodu še ne zna regulirati in vzdrževati telesne temperature (Odent, 2002). Materine prsi so tako naravni termoregulator, ki vzdržuje optimalno telesno temperaturo za otroka (Richardson, 1997). Vedeti moramo, da lahko vroč tuš, kopel ali epiduralna analgezija vplivata na ta fiziološki proces. V prvi uri po porodu se otrok navadi na gravitacijo. Številni rituali, ki so kulturnega izvora, kot so takojšnja prekinitev popkovnice, prebadanje ušes pri deklicah, kopanje novorojenca, povijanje otroka in drugo, lahko zmotijo prvi stik po porodu. Tako je tudi etnološki pristop glede prve ure po porodu izredno pomemben (Odent,2002).

Z neprekinjeno prvo uro po porodu in kenguru metodo, lahko naredimo zelo veliko v dobro matere in novorojenca. Otrok ima s tem stabilen srčni ritem (brez bradikardije), za 75% se zmanjša možnost apneje, saj globina vsake sape postane bolj stabilna (če se že pojavijo, se dolžina z vsako epizodo zmanjša), izboljša se saturacija, daljše so periode spanja, hitrejše je pridobivanje na teži, saj otrok ne izgublja dodatne energije za vzdrževanje telesne temperature, raven krvnega sladkorja se stabilizira prav tako krvni pritisk. Hitrejši je razvoj možganov, otrok manj joka in doživlja manj stresnih dražljajev, dojenje je uspešnejše,hitrejši odpust iz porodnišnice. Ti otroci so pogosteje izključno dojeni. S kenguru metodo v porodni sobi poskrbimo za zgodnje navezovanje, starši pridobivajo zaupanje vase, da znajo skrbeti za svojega otroka, pridobivajo zaupanje, da je za njihovega otroka dobro poskrbljeno ter občutek, da imajo stvari pod nadzorom. Dokazano je, da ta metoda nima nobenih kratkoročnih ali dolgoročnih negativnih posledic (Moore, Anderson, Bergman, Dowswell, 2012).Tako otroka takoj po porodu obrišemo, da ga osušimo in ga položimo vertikalno na mamin trebuh. Otrok bo sam našel pot do dojke in tudi če v dveh urah ne bo sesal, nas to naj ne skrbi. Pri kožnem stiku je toliko drugih prednosti, ki jim moremo dati čas v prvi uri po porodu (Newman, 2009, Stevens, Schmied,Burns, Dahlen, 2014).

Četrti korak od “10 korakov do uspešnega dojenja”obvezuje porodnišnice z nazivom “Novorojencu prijazna porodnišnica”, da novorojenca takoj po porodu položijo k materam v stik koža-na-kožo za najmanj eno uro in spodbujajo matere k opazovanju pripravljenosti njihovih otrok za dojenje ter jim, če je to potrebno, ponudijo pomoč (Unicef, 2013). Tudi pri carskem rezu ni razloga, da ne bi omogočili stika koža na kožo, med tem ko šivajo operacijsko rano. Tako lahko tudi mamam s carskim rezom, ki niso v splošni anesteziji, omogočimo takojšnje navezovanje in hitrejšo vzpostavitev dojenja,otroku pa vse pozitivne učinke stika koža na kožo po porodu in mu damo tisto mirno prvo uro po porodu, ki jo potrebuje (Newman, 2009). Če je mama v splošni anesteziji, novorojenca položimo na prsi očetu.

Razumljivo je,da razmišljanje o tretji porodni dobi iz nemedicinske perspektive veliko ljudem, predvsem zdravnikom, povzroča neprijetne občutke. A kljub temu je priporočljivo pregledati študije, uporabiti osnovna znanja anatomije in fiziologije, ter vključiti izkušnje, da bodo naše smernice oblikovane najbolje za novorojence, matere in zdravstvene delavce. Če se bomo oprijemali samo študij, je potrebno vzeti v zakup, da so lahko politično nekorektne (Odent,2002).

Neprekinjen kožni stik med novorojencem in mamo ne vpliva na naše delo,kot je takojšnja namestitev identifikacijske zapestnice, kontrola poporodne krvavitve, prekinitev popkovnice, oskrba morebitne poškodbe porodne poti. Če bomo to opravili brez ločitve novorojenca in matere, bo to za njiju manj stresno. V tem času lahko izpolnimo dokumentacijo, z meritvami novorojenca in ostalimi postopki in posegi, ki niso nujni pa počakajmo, da mine ta pomembna prva ura po porodu. Če je pri porodu prišlo do poškodbe porodne poti, oskrbeti pa jo je potrebno takoj, naj ima mati otroka na prsih, razen če sama ne želi drugače ali njeno zdravstveno stanje to onemogoča. Morda je za izvajanje te prakse potrebna le majhna reorganizacija trenutnih navad in dogovorov znotraj oddelkov porodnišnic.

Izkušnje mamic:

“Najbolj sem hvaležna, da nama je steklo dojenje in prepričana sem, da je velik del, da je temu tako, moč pripisati ravno prvemu stiku (pri prvem sinu mi to namreč ni bilo omogočeno, dojenje nama nikakor ni steklo, zato sem skoraj 1 leto mleko črpala).” – Nuša, 2016

“Pomagala si nama da je steklo dojenje ter nas pofotkala in pomagala ustvariti prve skupne spomine .. Me veseli, da sem te lahko imela ob sebi pa čeprav kratek čas ampak, kar je najbolj važno, si bila z mano ob najpomembnejšem času! Bila si ob pravem času na pravem mestu. Hvala.”  – Eva, 2016

Od leta 2016:

wp_ss_20160209_0002

Preberi še:

https://www.facebook.com/notes/moja-babica/9-instiktivnih-faz-pri-novorojencu-prva-ura-po-porodu/552404774913873 9 instiktivnih faz pri novorojencu

http://www.unboundmedicine.com/medl… Skin-to-skin contact. Part one: just an hour of your time…

http://www.unboundmedicine.com/medl… Skin-to-skin contact. Part two: the evidence.

http://wisewomanwayofbirth.com/skin-to-skin-above-all-else/ Skin to skin above all else

https://www.facebook.com/notes/moja… 5 P-jev za lepšo porodno izkušnjo

http://mybabysheartbeatbear.com/blog/the-golden-hour-after-birth/ The golden hour after birth

https://www.sciencenews.org/blog/growth-curve/timeline-baby’s-first-hour Timline baby’s first hour

http://www.homegrownbabies.com/2016/03/the-first-72-hours-postpartum/ The 72 hours postpartum

http://www.gmanetwork.com/news/story/448061/lifestyle/healthandwellness/watch-who-campaign-stresses-importance-of-first-embrace-between-mom-newborn Watch WHO campaign stresses importance of first embrace between mom and newborn