Porodni načrt

Wagner (2008) navaja, da je žensko osrediščeni porod – porod, kjer so potrebe matere na prvem mestu, predvsem pred drugimi, krajši in manj boleč, povzroča tudi manj zapletov pri ženskah in dojenčkih – in vse to so zaželeni rezultati

Lothian (2006) pravi, da porodni načrt spodbuja ženske, da pojasnijo želje in pričakovanja, komunicirajo z zdravstvenimi delavci in izdelajo izvedljiv načrt za oskrbo med porodom. Napetost, ki nastane med zdravstvenimi delavci in porodnico/pacientko zaradi porodnega načrta, predstavlja enega večjih problemov s trenutnim porodniškim varstvom: nasprotujoča si prepričanja o rojstvu, kaj predstavlja varno, učinkovito nego in etična vprašanja v zvezi z osveščeno izbiro. Če se osredotočimo na porodni načrt, bi morali odgovoriti na tri vprašanja, ki osrediščajo porodnico/pacientko: »Kaj naj naredim, da bom ostala samozavestna in se počutila varno? Kaj naj naredim, da mi bo v času popadkov udobno? Kdo me bo podpiral skozi porod in kaj od njih potrebujem?«

Kakovostna raziskava je pokazala, da se je že ob preprostih vprašanjih, ki jih je ženska zastavila zdravniku pred posameznim posegom med porodom, kot je npr.: »Je to res nujno?«, število nepotrebnih posegov zmanjšalo. Drugo pomembno vprašanje je: »Ali obstajajo kakšne druge izbire?« (Wagner, 2008).

Babica, ki spozna žensko v času nosečnosti, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju informacij in spletanju komunikacijskih poti. Babice naj ne bi zadrževale informacij ali spodbujale žensk k ustrežljivosti/pokornosti. Če porodni načrt vsebuje željo za potencialno škodljiv poseg, npr. neutemeljena želja za carski rez, lahko babica priskrbi ženski pomembne informacije o tveganjih in koristih, ki temeljijo na najboljših dokazih (Marolt, 2009, cit. po Lothian, 2006).

Moore in Hooper (2007) navajata, da je v začetku leta 1993 bil narejen načrt, da se porodni načrt uvede v dveh okrožnih bolnišnicah v Avstraliji. Kako uporaben in učinkovit je, so ocenjevali od maja do julija 1993 z vprašalnikom, ki so ga dali izpolniti prvim stotim ženskam, ki so imele izdelan svoj porodni načrt. Vse ženske so bile pozvane, da ga izpolnijo, ne glede na to, ali so med porodom uporabile porodni načrt ali ne. 95% žensk je odgovorilo, da bi spodbujale ostale ženske k uporabi porodnega načrta, saj poveča razumevanje poroda in rojstva ter možnosti, ki jih imajo na razpolago v izbrani bolnišnici. Dejale so tudi, da je porodni načrt koristen, saj jim omogoča, da izrazijo svoje potrebe in želje, ter izboljša zaupanje in boljšo komunikacijo med njimi in osebjem. Porodni načrt kaže predanost zdravstvenih delavcev, da spoznajo in podpirajo raznolikost, omogočajo kritično oceno obstoječe politike in prakse bolnišnice, dajejo priložnost za izboljšanje kakovosti v okviru pacientovih pravic in želja ter podpirajo oz. povečujejo žensko vlogo s širjenjem njihovega znanja in razumevanja porodne prakse in jim pomagajo k oblikovanju osveščene izbire.

GLAVNE TOČKE DOBREGA PORODNEGA NAČRTA:

– Okolje. Kje želite roditi: v porodnišnici, porodnem centru (za zdaj najbližje v sosednji Avstriji) ali doma ob pomoči usposobljene babice (v čast mi je, da dopišem, da se lahko ženske danes odločijo tudi za domače samostojne babice. Ko sem pisala diplomsko nalogo je veljalo, da so si posameznice najele babice iz tujine, največkrat  iz Avstrije). Zdravstveni sistem je v Sloveniji organiziran drugače kot v sosednjih državah, zato mora biti porodnica pozorna na predhoden dogovor z izbrano babico o morebitnem prevozu in drugih postopkih v primeru zapletov ob porodu doma.

– Spremljevalci. Koga želite ob sebi pri porodu: partnerja, druge družinske člane in/ali spremljevalko pri porodu (angl. doula). Navedite, če ne želite, da so navzoči študentje.

– Postopki in posegi. Kakšne so vaše želje glede predrtja plodovih ovojev, britja sramnih dlak, klistirja, rezanja presredka, pitja in hranjenja med porodom, svobode gibanja in položajev, rabe intravenozne tekočine in kardiotokografa, umetnega pospeševanja poroda, sredstev za lajšanje porodnih bolečin in ostalih postopkov (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010).

POMEN POSAMEZNI POSTPKOV

Predrtje plodovih ovojev: pospeši sproščanje telesu lastnih kemičnih snovi, ki pospešujejo popadke – porod naravno poteka hitreje (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Amniotomija velja za dokaj neinvaziven postopek za pospeševanje poroda za nekatere zdravstvene delavce. Kljub vsemu pa po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije predrtje plodovih ovojev ni zaželeno, dokler ni porod zelo napredoval. Rutinsko zgodnje predrtje mehurja ni znanstveno opravičljivo, saj ne zagotavlja, da bo skrajšan porod koristil plodu, novorojenemu otroku ali porodnici. Ravno nasprotno. Po predrtju plodovih ovojev obstaja verjetnost izpada popkovnice, kar v veliki večini privede do carskega reza. Dokler otrokova glavica ni fiksirana v medeničnem izhodu, mora porodnica po predrtju plodovih ovojev ležati, istočasno pa je tudi bolj dovzetna za infekcije. Drugače tretiramo predrtje, ko gre za indukcijo poroda.

Britje sramnih dlak okrog vhoda v nožnico in na presredku: ob morebitnem prerezu ali strganju presredka so dlake pri šivanju in celjenju rane zelo moteče (možne okužbe!) (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Zdravstveni strokovnjaki morajo ravnati tako, kot to narekujejo sodobni trendi. Številne raziskave so pokazale, da britje sramnih dlak ne pripomore k boljšemu napredovanju poroda. Če bi bil nujen carski rez, se lahko operativni predel obrije tudi tik pred operativnim posegom. Z britjem sramnih dlak se dokazano ne zmanjša število infekcij v primeru prereza presredka oziroma spontane raztrganine le tega.

Klistir: pospeši krčenje črevesa in izločanje blata, s tem pa tudi krčenje maternice (kar pospeši porod), ob rojstvu otroka pa se redkeje izloči blato iz zadnjika, ki zmanjša čistost »operacijskega« polja poroda in s tem poveča tveganje za okužbo otroka (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Tudi ti podatki so pomanjkljivi in prikazani samo iz ene perspektive. Porodnice, ki prejmejo klistir lahko s tem bolj tekoče odvajajo, kar je težje očistiti in tako je »operativno« polje večji vir bakterij. Novejše študije prav tako zavračajo tezo, da blato ovira napredek poroda. Klistir je za večino žensk veliko bolj neprijeten, kot spontano odvajanje blata med pritiskanjem. O možnosti klistirja ali odvajalne svečke premislimo, ko gospa več dni ni šla na blato.

Rezanje presredka: babica med porajanjem otroka oceni raztegljivost presredka: če oceni da gre za tog presredek, je varneje, da ga prereže; v nasprotnem primeru lahko pride do obsežnih raztrganin presredka, nožnice, zadnjika, črevesja, kar lahko vse življenje vpliva na težave z zadrževanjem blata. Zato je z našega stališča varneje presredek prerezati, ker se morebitno nadaljnje trganje navadno širi v smeri reza (stran od črevesa) in ne pušča tako hudih posledic za žensko (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Nasprotniki epiziotomije so večino naštetih argumentov že ovrgli. Podajajo pa  številne resne pomanjkljivosti rutinskih epizotomij kot so npr.: bolečina ob prerezu, dodatna izguba krvi. Kljub prerezu lahko nastanejo še dodatne, hujše raztrganine, kasneje lahko šivi popustijo, se vnamejo, nastane lahko hematom kar dodatno podaljša in oteži celjenje rane. Epiziotomijska rana se celi dalj časa kot raztrganina, prav tako pa imajo ženske po epiziotomiji dalj časa bolečine v predelu rane, kar oteži gibanje, kar pa lahko vpliva na dojenje, saj ženska težje najde ugoden položaj. Kasneje lahko imajo težave pri spolnih odnosih.

Preberi še: epiziotomija ; Tehnike in postopki, ki pripomorejo k ohranitvi presredka ; Poškodbe presredka ; Priprava presredka na porod

Pitje in hranjenje med porodom: popadki so krčenje maternice, vplivajo pa tudi na prebavila. Večini porodnic je slabo in bruhajo, če pred ali med porodom uživajo hrano. Zaželeno pa je pitje tekočine med porodom – čim večkrat po požirkih, da želodec ni preobremenjen, porodnica pa se ne izsuši (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Po dosegljivih podatkih z nobeno doslej opravljeno medicinsko raziskavo niso dokazali utemeljenosti rutinske uporabe infuzije, ki bi jo nastavili, še preden bi se pojavila potreba po nujnem medicinskem ukrepanju (Furlan, 2010, cit. po Drglin, 2003). Omejevanje prehranjevanja in pitja med porodom ima zato za posledico rabo intravenozne tekočine, ki je še eden od invazivnih postopkov. Menim, da se porodnicam ne bi smelo omejevati prehranjevanja in pitja, če jim med porodom to ustreza. S tem preprečimo povečano kislost v želodcu, kar bi pri aspiraciji bilo še bolj škodljivo kot sama aspiracija hrane, istočasno pa je hrana dober vir energije, ki jo porodnica še kako potrebuje. V primeru carskega reza bi se lahko uporabila spinalna anestezija.

Preberi še: Prehranjevanje in pitje med porodom

Raba intravenozne tekočine: prav zaradi manjšega uživanja tekočine med porodom (slabost) in večjega izgubljanja (pospešeno dihanje, bruhanje), svetujemo infuzijske tekočine, da porodnica ni preveč izsušena (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Današnji trendi strmijo k  temu, da se prehranjevanja in pitja med porodom ne bi omejevalo. S tem se izognemo infuziji, ki žensko ovira pri gibanju, kljub vsemu pa ima občutek suhih ust in žeje.

Svoboda gibanja in položajev: načeloma se porodnica lahko giba v omejenem prostoru, če je glavica dovolj nizko, da je verjetnost izpada popkovnice ali ročice zelo majhna. Dejstvo pa je, da večina porodnic želi ležati, ko se začno močni porodni popadki. Glede položajev se naj porodnica pogovori z babico, ki vodi porod. Svetovala bo o primernosti položajev (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010).

Preberi še: Porodni položaji

Raba CTG: če je le na voljo dovolj aparatov, med porodom kontroliramo stanje otroka. Tako lahko prej ugotovimo, če se otrok ne počuti več dobro (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Nekatere porodnišnice imajo na voljo tudi prenosni CTG, ki ženskam omogoča več svobode gibanja med samim porodom. En prenosni CTG ima tudi Porodnišnica Maribor. Rutinsko naj se CTG ne bi uporabljal, babica bi tako otrokov utrip (in utrip matere) spremljala s Pinardovo slušalko (porodniški stetoskop) ali minifetonom. Babice morajo bolj zaupati sebi, kot napravam. POMEMBNO! Pred izbiro porodnišnice, se pozanimajte ali je v skladu z njihovo politiko kontinuirano snemanje CTG-ja. V tem primeru nimate možnosti izbire. Poleg tega, uporaba Pinardove slušalke načeloma potrebuje model “ena na ena”.

Pospeševanje poroda z zdravili: dolg porod utrudi ne le porodnico (pritiskanje ob koncu poroda, utrujenost po porodu), ampak tudi otroka, kar lahko pripelje do slabšega izida poroda (oslabeli otrok, vakuumski porod, carski rez) (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Med najpogostejše razloge za sproženje poroda velja predpostavka o nezadostnem delovanju posteljice, zastoj plodove rasti in zastoj poroda. Vsak izmed njih pa mora biti skrbno preverjen (Furlan, 2010, cit. po Drglin, 2003). Na usklajevalnem posvetu »Appropriate technology for birth«, ki ga je organizirala Svetovna znanstvena organizacija v Fortalezi v Braziliji leta 1985, so priporočili: »V nobeni državi odstotek sproženih porodov ne bi smel biti višji od 10% (Furlan, 2010, cit. po Gaskin, 2007). Pri umetno sproženih porodih imajo porodnice močnejše popadke, kar je lahko dvorezni meč, saj lahko porodnica tako potrebuje še več zdravil za lajšanje bolečin.

Izbira načina za lajšanje porodnih bolečin je odvisna od ponudbe v posameznih porodnišnicah. O tem se je potrebno pozanimati že pred porodom. V nekaterih bolnišnicah je zaželen posvet z anesteziologom pred porodom in določene preiskave, da je postopek (npr. epiduralna analgezija) varnejši (Buh, 2010, cit.  po Rant Hafner, 2010).

Preberi še: Lajšanje porodne bolečine – epiduralna analgezija

Ullman(2012) v svojem članku z naslovom »How to make a birth plan« pravi, da je izbira »ponudnika« prva in najpomembnejša odločitev pri načrtovanju poroda, saj nimajo vsi enakih predznanj, misli, metod o porodu. Če ponudnik zavrača misli ženske, kako si predstavlja porod, je njena pravica, da poišče še druga mnenja in boljšega ponudnika, ki bo doumljiv za njene želje.

Če je ženskam bilo omogočeno sprejemati odločitve o rojstvu otroka, je pomembno, da babica razpravlja o njenih željah in občutkih glede porodnih možnostih, ki jih ima na voljo. Zagotavljanje praktičnih in zanesljivih informacij bi moralo pomagati ženski, da si ustvari realno sliko o strahovih, upih in pričakovanjih glede bližajočega se poroda. Da bi bil proces olajšan tudi babicam, je bilo predlagano fleksibilno ogrodje za porodni načrt. To je enostaven način, ki noseči ženski pomaga pri osvajanju njenih ambicij in želja v zvezi s porodom. Ker se izkušnje razlikujejo, je priporočljivo, da babice primerjajo pričakovano v porodnem načrtu z dejanskim izidom poroda. Rezultati bi jih lahko seznanjali o tem, ali je zadovoljstvo s porodno izkušnjo in kakovost oskrbe, ki jo je porodnica pričakovala, tudi prejela. Jasno izražene želje o porodu bi olajšale razumevanje o tem, zakaj se zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo sploh pojavi (Hollins Martin, 2008).

Včasih se pojavijo zapleti, ki jih ni nihče pričakoval. Glavni cilj je roditi zdravega otroka, zato je potrebno dovoliti zdravniku, da ukrepa in mu zaupati (Jonson, 2001).

Doula je spremljevalka pri porodu, ki nima nujno medicinske izobrazbe, dobro pa pozna fiziologijo poroda in je v večini primerov tudi sama rodila. Ni zdravnica, medicinska sestra ali babica, saj ni izurjena za odločanje o medicinskih posegih ter za dajanje medicinskih nasvetov. Bistvo njenega dela je v ljubeči neprekinjeni podpori ženski, zagotavljanju občutka varnosti in nadzora nad porodno izkušnjo ter pri zaupanju v lastne sposobnosti in s tem zmanjšanju potrebe po medicinskih intervencijah. Njena vloga se začne že med nosečnostjo. Rezultati obsežnih raziskav, v katere je bilo vključenih preko 13.000 žensk iz enajstih držav, so pokazali, da so imele ženske, ki so bile deležne neprekinjene podpore med porodom, večjo možnost, da se bo njihov porod zaključil spontano, brez interventnih medicinskih posegov (npr. uporaba vakuuma, porodnih klešč ali carskega reza). Prisotnost doule tako nekoliko skrajša dolžino poroda, občutno pa se zmanjša uporaba protibolečinskih sredstev  (Narayani Mihevc, 2012).

KAKO NAPISATI PORODNI NAČRT?

Wagner (2008) sprašuje, kakšne so prednosti poroda v porodnišnici? Vsekakor je to neposredna bližina kirurgije, v primeru, da gre kaj zares narobe. Poleg babice so stalno prisotni tudi zdravniki ginekologi-porodničarji. V porodnišnici je možen tudi boljši dostop do tehnologije in zdravil, kar pa je lahko dvorezen meč, saj številne porodnišnice zdravila in različno tehnologijo uporabljajo preveč rutinsko. Dobra stran poroda v porodnišnici je tudi odmik od domačega okolja, kar nekaterim porodnicam omogoči lažjo sprostitev, saj se ne obremenjujejo, kaj vse je potrebno postoriti doma. V bolnišnici ženska svoja oblačila zamenja z bolnišničnimi, za transport se velikokrat uporablja invalidski voziček ali postelja.

Izbira »ponudnika« prva najpomembnejša odločitev, takoj za tem pa je izbira okolja in spremljevalca (Ullman, 2012).

Wagner (2008) navaja, da je porodni načrt pristop k porodu, s katerim ženska lažje ustvari pogoje za popoln porod. Tako gre za načrtovanje dogodka, ki ga v resnici nihče ne more nadzorovati. Kljub vsemu pa načrtovanje poroda vpliva na to, kako dobro bo potekal. Tako dr. Wagner svetuje, da ženske načrtujejo proces rojevanja, ne pa končnega izida. Večina porodov poteka tako, kot je bilo načrtovano. Dobro pa je, da se v porodni načrt vgradi določena možnost prilagajanja. Tako ženska pri oblikovanju porodnega načrta potrebuje nepristranske podatke (pozitivne ali negativne) o različnih vrstah obporodne skrbi. Pravica ženske je, da ima informirano izbiro. Ne glede na to, koliko otrok ženska morda že ima, nihče ne more natanko predvidevati, kakšen bo naslednji porod: dolg ali kratek, boleč ali neboleč, težak ali lahek. Prav tako nihče ne more natančno predvideti, ali bo prišlo do zapletov. In vse to v ženski vzbudi močne čustvene odzive. Zato je ključno, da ženska zaupa vase in ljudem okoli sebe. Tako bo porod postal mirnejši in preprostejši. Zdrav otrok je poglavitni cilj poroda. Vendar pa je uspešen konec poroda dosti več kot golo preživetje. Ne smemo namreč podcenjevati vpliva, ki ga ima doživetje poroda na posameznico. Pozitivna porodna izkušnja pomaga ženski, da postane dobra in samozavestna mati.

Na spletni strani www.naravniporod.si je objavljen članek  »Dejavniki, ki vplivajo na porod«, v katerem je predstavljen »zakon treh P-jev«, ki jih medicinski učbeniki navajajo kot faktorje, ki vplivajo na porod. Spoznamo pa še nekatere druge.

Zakon treh P-jev:

PREHOD (velikost, oblika, koti medeničnih kosti),

POPADKI (njihova moč, pogostost, učinkovitost) in

POPOTNIK (otrok – plod, njegova velikost in položaj).

Izkušnje mnogih strokovnjakov na področju poroda, predvsem pa na področju fiziološkega poroda, so pokazale, da na porod vpliva še mnogo več dejavnikov, ki jih zdravnik Michael C. Klein povzema z naslednjimi dodanimi sedmimi P-ji:

PORODNICA

Ženska in njena prepričanja, priprava, znanje in zmožnost sodelovanja v porodnem procesu.

PARTNER

Način, kako podpira žensko ter njegovo znanje, prepričanja in priprava na porod.

PODPORNIKI

Spremljevalci, drugi, ki so vpleteni v nosečnost in porod in ki sodelujejo z žensko. Spremljevalci imajo svoja prepričanja, znanje, so različno pripravljeni in to negativno ali pozitivno vpliva na žensko in njenega partnerja.

PRAG BOLEČINE

Vpliv bolečine na žensko, izkušnje in kulturne predstave o bolečini, ki jo imajo porodnica in njena porodna  ekipa, vplivajo na ženino sposobnost prenašanja porodne bolečine. Jasno je, da to, kako ženska dojema in kako se sooča z bolečino, vpliva na porodni proces.

PROFESIONALCI

Način, kako zdravstveno osebje podpira, informira in sodeluje v skrbi za porodnico, močno vpliva na odziv porodnice na porodni proces.

PREDANOST

Izkušnja nosečnosti in poroda je posebna in edinstvena za vsako žensko. Za vse, ki so vpleteni v skrb za žensko, je ključno, da se zavedajo tega, kako pomembna je ta izkušnja zanjo in da jih to vodi pri delovanju, tako da priznavajo in varujejo zasebnost tega prelomnega dogodka.

POLITIKA

S tem mislimo predvsem na finančni vidik, kar otežuje kvaliteto dela babic.

Dodatno lahko navedemo še: PSIHA, PROSTOR, POLOŽAJ, POSEGI…

Porodni načrt: podpisan dokument, ki bo zdravstvenim strokovnjakom jasno sporočal, kakšna je porodničina izbira in odločitev o pomoči, ki jo bo sprejela. Pri odločanju v nujnih primerih bo osebju pomagal pri seznanjanju z pričakovanji ženske (Wagner, 2008).

Z oblikovanjem porodnega načrta se ženska obenem  pripravlja na porod. Ženska se pouči o izbirah, ki so ji na voljo, lažje oceni tveganje in prednosti različnih postopkov, blaži neutemeljene strahove (Wagner, 2008).

Ko govorimo o porodu, je težko biti pametnejši od narave. V naši kulturi smo pozabili, kako dovoliti naravi, da prevzame vodstvo. V resnici je rojevanje nekaj, kar ženske naredijo in za kar so tudi biološko opremljene, ne pa nekaj, kar se jim zgodi. Znanost nam iz raziskave v raziskavo kaže, da je za zdravo žensko najvarnejši naravni porod, s tako malo posegi, kot je le mogoče, kajti rutinski posegi celo ovirajo naravne porodne procese.  Tehnologija, zdravila in kirurški posegi so koristni in v primeru zapletov rešujejo življenja; vendar ima ženska med normalnim porodom več koristi od neprekinjene navzočnosti strokovnjaka ali spremljevalca, ki jo bo usmerjal skozi težke trenutke. Opazuj in čakaj – to sta dva ključna postopka za varen in izpolnjujoč porod. Če naravi dovolimo, da nemoteno deluje, navadno ni razloga za vmešavanje. Strokovnjak, ki je potrpežljiv in pozoren na znake stiske ter slabo ali dobro napredovanja poroda, porojevajoči ženski zagotavlja pravo mero in pravo vrsto podpore.

Tisti, ki mislijo, da je porodni načrt znak razvajenosti, se krepko motijo. Porodni načrt (natančneje bi bilo poimenovanje načrt porodne skrbi, ker poroda samega nihče ne more zares načrtovati, a to je zgolj podrobnost) je način sporočanja, kako ženska vidi svoj porod. Vsak dober porodničar in dobra babica bi ga morala biti vesela, saj ženske prej ne poznata in tako sporočilo olajša komunikacijo. Če bi imeli svojo babico cel čas nosečnosti in bi ona skrbela za žensko med porodom, pa bi bil najbrž tak načrt manj pomemben (Drglin, 2012). Juliana Fehr, doktorica znanosti, babica in koordinatorica programa za medicinske sestre – babica na Univerzi Shenandoah v zvezni državi Virginiji v ZDA, opisuje odnose med žensko in strokovnjaki v popolnoma žensko osrediščenem okolju. “Porod je ples in med njim sledimo ženski. Plešemo okoli nje. Ona je najmočnejša, kajti daje novo življenje. Stojimo ob strani, dokler ne zaznamo nečesa določenega  – vonja amnijske tekočine ali kakega drugega znaka spremembe; tedaj se energija v sobi zgosti. Ona nas pokliče.” Juliana Fehr nadaljuje: ” Mati mora čutiti, da je v varnem okolju, kjer nam lahko zaupa. Vedeti mora, da jo sprejemamo in jo imamo radi, pa naj kriči, joče ali počne, karkoli si pač želi. Ustvarja okoliščine, ki ji bodo v pomoč. Uresničevanje poroda mora biti v njenih rokah”  (Wagner, 2008).

Kadar ima ženska občutek, da nadzoruje svoj porod, in kadar ve, da so strokovnjaki ob njej zato, da jo podpirajo pri zadovoljevanju njenih potreb, ji to omogoča sprostitev in predajanje telesnim procesom.  Porajanje je dejavnost avtonomnega živčevja – kot je prebavljanje hrane ali orgazem – pri kateri strah in stres ovirata napredek. Nasprotno pa občutek udobja in varnostni proces olajšuje (Wagner, 2008).

Zveza za izboljšanje obporodne skrbi je leta 1996 določila pet dejavnikov, ki zagotavljajo najvarnejšo porodno izkušnjo:

  • pojmovanje poroda kot normalnega in naravnega procesa (porod ni bolezen);
  • na podlagi pretehtanih znanstvenih izsledkov omejiti rabo zdravil in posegov (“Predvsem ne škodovati.”);
  • opolnomočenje matere in družine;
  • spoštovanje avtonomije žensk;
  • vsakdo – strokovnjaki, vodstvo ustanov in porodnice – prevzame svoj del odgovornosti v porodnem procesu.

KJE IN KAKO SE INFORMIRATI

Wagner (2008) svetuje, da če ženska želi več informacij o tehnologiji, zdravilih in postopkih, so pregledi v nosečnosti dobra priložnost za vprašanja. Namen pregledov v nosečnosti je, da žensko spodbudijo k ustrezni skrbi za zdravje, preprečevanje zapletov in zgodnje prepoznavanje odstopanj od normalnega. V zdravi nosečnosti ni odstopanj in ni zapletov. In če bi rade bolje razumele stališča porodnega strokovnjaka glede tehnologije, zdravil in postopkov med porodom in njihovo vlogo pri njihovem porodu, je to dobro izhodišče za pogovor.

S tem ženska dobi informacije, ki se ji zdijo pomembne pri oblikovanju porodnega načrta, prav tako pa ženskam omogočajo, da se s strokovnjakom čim bolje spoznata in da se med njima vzpostavi zaupanje.  Tako ji bo tudi lažje, če bo v porodno sobo stopil tudi nekdo, ki ji bo znan. Z obiskom izbrane porodnišnice ženska dobi najbolj realne odgovore na svoja vprašanja in želje, babica pa ji pomaga pri načrtovanju porodnega načrta tako, da bosta zadovoljni obe. Pomembno je, da se ženska seznani z uveljavljeno skrbjo v tamkajšnji porodnišnici. Svoj porodni načrt naj pred porodom prinese v porodnišnico, kjer se ga vloži k ostali dokumentaciji že pred sprejemom. Z babico naj ga še enkrat pregledata, pokomentirata in razjasnita nesoglasja. Dolžnost ženske pa je, da ob prihodu v porodnišnico ima s seboj vse potrebne dokumente skupaj z materinsko knjižico in vsaj tremi izvodi porodnega načrta, ki naj bo podpisan. Enega bo dala babici ob sprejemu, drugega babici v porodni sobi in dodatno kopijo za ostale strokovnjake, ki bodo prihajali na delo med porodom.

Za naravni oziroma fiziološki porod veljajo naslednje značilnosti (naravni porod):

  • se spontano začne in napreduje;
  • vključuje biološke in psihološke pogoje, ki omogočajo učinkovito rojevanje;
  • se konča z vaginalnim porodom dojenčka in posteljice;
  • se konča s fiziološko izgubo krvi;
  • omogoča optimalen prehod novorojenčka v stiku koža s kožo in stalno sobivanje z materjo v poporodnem obdobju;
  • podpira zgodnjo vzpostavitev dojenja (Wagner, 2008). Preberi še: Dojenje v porodni sobi in 9 instinktivnih faz novorojenca

Wagner (2008) poudarja, da je pomembno, da ženska pozna in razume dobe zdravega poroda – takega, ki se razvija brez zapletov in pri katerem je dovoljen naravni napredek. Z drugimi besedami, takega, ki ne vključuje zdravil (ki jih uporabljajo zdravniki), zdravilnih zelišč (ki jih uporabljajo nekatere babice) in ne kirurških posegov ali posegov z instrumenti.

Naslednji dejavniki motijo normalen fiziološki porod (naravni porod):

  • sproženje in pospeševanje poroda;
  • nepodporno okolje: svetle luči, hladen prostor, pomanjkanje zasebnosti, menjavanje osebja, pomanjkanje podpornih spremljevalcev itd.;
  • časovni pritisk, vključno tisti, ki ga povzročajo institucionalni protokoli in delo v izmenah;
  • odrekanje hrane in pijače med porodom;
  • opiati, lokalna analgezija ali splošna anestezija;
  • epiziotomija;
  • operativni vaginalni porod (z vakuumom ali kleščami) ali carski rez;
  • takojšnje preščipnjenje popkovnice; Preberi: Prekinitev popkovnice
  • ločitev matere in novorojenčka;
  • in/ali katerakoli situacija, ko se mati čuti ogroženo ali nepodprto (Wagner, 2008).

Za zgodnje ure poroda je dobro, če je ženska sama, ne pa brez stika. Če bi morebiti šlo kaj narobe, ji bo v pomoč partner, sosed, sorodnik ali kdo drug, ki naj bo v tem času v stanovanju ali hiši. Med zgodnjim porodom, preden odide v bolnišnico ali preden pride k njej babica, naj doma počiva. Številni strokovnjaki priporočajo, da popije kozarec pijače, poje manjši obrok in leže. Pametno je, da svoje moči prihrani za pozneje, saj jih bo zelo potrebovala. Kdaj mora v bolnišnico? To je odvisno od nekaterih dejavnikov, vključno s tem, koliko časa potrebuje, da pride v bolnišnico; od tega, ali je to prvi otrok ali ne (v prvem primeru bo po navadi trajalo bistveno dlje); od njenega počutja, in sposobnosti, da čaka, ne da bi postala panična; pa tudi od tega, ali ima koga ob sebi. Če misli, da se je porod začel, naj pokliče svojega porodničarja, babico, medicinsko sestro ali zdravstveno osebje v porodnišnici, opiše svoje občutke in se pogovori. Če pokliče strokovnjaka, mu pomaga, ker odpira pot za komunikacijo, opozori ga na to, kar se dogaja, in tako dobi nasvet, ki ga potrebuje. Strokovnjak pogosto reče: ” Sliši se dobro; če se bo tako nadaljevalo, pridite, ko bodo vaši popadki na pet minut.” Morda bo tudi omenil posebne znake, na katere je potrebno biti pozoren. Tako ženska oblikuje začetni načrt  (Wagner, 2008). Preberi še: Latentna faza poroda – ostani mirna

Dr. Marsden Wagner v svoji knjigi »Moj porodni načrt« navaja tudi nekaj vprašanj, s katerimi ženska lažje ugotovi, ali je bolnišnični porod v skladu z njenimi željami in pričakovanji:

  • Kdaj je priporočljivo priti v porodnišnico? – običajno vam to povedo tudi v šoli za starše
  • Kako kmalu po prihodu v porodnišnico bom srečala zdravstvenega strokovnjaka, ki bo skrbel zame?
  • Kakšen del poroda, bo ta zdravstveni delavec skrbel zame?
  • Če napišem porodni načrt, ali ga boste upoštevali? Ga boste dodali mojemu porodnemu zapisniku in drugi zdravstveni dokumentaciji?
  • Kako pogosto med porodom izvajate notranjo porodniško preiskavo?
  • Se je med porodom mogoče prhati in kopati v kadi, da bi si s tem olajšala porodne bolečine?
  • So v porodnišnici dovoljeni porodi v vodi? Kakšna je oprema za porod v vodi?
  • Koliko mojih bližnjih je lahko navzočih pri porodu?
  • Koliko bližnjih sme biti z menoj, če bo nujen carski rez?
  • Kakšna so bolnišnična pravila o navzočnosti otrok pri porodu?
  • Ali med porodom dovolite hranjenje in pitje?
  • Katere porodne položaje svetujete in/ali dovolite? Ali smem rojevati v katerem koli položaju hočem, vključno s pokončnim položajem v drugi porodni dobi? Kakšno opremo, ki bi mi bila pri tem v pomoč (npr. porodna žoga, porodna pručka, vrv, obešena na strop itd.), imate na voljo? Naj prinesem svojo opremo? Smem med porodom hoditi in se svobodno gibati?
  • Katere rutinske posege in postopke uporabljate? Ali jih je možno zavrniti in nadomestiti z naravnimi metodami in če da, s katerimi ?
  • Koliko žensk v vaši praksi rodi brez uporabe zdravil proti bolečinam?
  • Je dovoljeno snemanje z video kamero?
  • Sme moj partner prerezati popkovnico?
  • Mi boste po rojstvu otročka položili na prsi (stik koža s kožo) in ga tam tudi pregledali? Bom lahko otročka podojila v prvi polovici ure po rojstvu in ga boste šele nato oskrbeli?
  • Sme moj otročiček ostati z menoj v sobi ali ga odpeljete?

Wagner (2008) navaja, da je naloga babic nehvaležna in pogosto nemogoča: prizadevajo si hkrati spremljati nekaj žensk, ki rojevajo. Babice določa in omejuje dejstvo, da imajo zelo malo avtonomije  in brez zdravnikovega dovoljenja skorajda ne morejo storiti kaj več, kot določa rutina zdravstvene nege. Če pride do zapleta, babica nima nobene pravice samostojnega ukrepanja, razen tega, da mora poiskati zdravnika. Njena dolžnost je predvideti trenutek rojstva. Če zdravnika pokliče prekmalu, trati njegov čas. Če ga pokliče prepozno, zdravnik porod zamudi. Zdravnik naj bi se pojavil ob koncu poroda, da bi »ujel otroka«. Če bo ženska rodila v bolnišnici, bodo babice primarne porodne strokovnjakinje, kadar zdravnika ne bo poleg, in to bo večino časa. Zdravniki so po navadi med večino poroda odsotni. V nekaterih primerih bosta za porodnico hkrati skrbela doula in babica, pri tem babice poskrbijo za klinični del. Osebje, ki skrbi za porodnice, mora krožiti po določenem delovnem razporedu, kar ureja glavna babica, zato ženska ne more izbirati svoje babice, ki bi bila z njo pri porodu. Dobra babica je čudovita zaveznica porodnice. Pogosto je pomemben vir informacij v procesu informirane izbire in rojevajoči ženski pomaga najti naravne zamenjave za zdravila in visokotehnološke postopke. Babica ve, kaj lahko med porodom pričakuje, in prestrašeno žensko opogumlja, naj vztraja in zaupa telesu. Če gre kaj narobe, žensko čustveno podpira in ji zagotavlja, da je dala vse od sebe. Ko je otrok rojen, babica ustvari pravo vzdušje in navezavo med materjo in otrokom. Zgodi pa se, da babica ovira uresničevanje porodnega načrta. Ker babice  pogosto oblikujejo vzdušje porodnega oddelka, problematična babica v porodni sobi morda deluje nasilno, ali celo sovražno, in v nekaterih primerih tudi poskuša na različne načine pritiskati na porodnico. V takšnem primeru se mora porodnica postaviti zase. Zavaruje se lahko tako, da jo spremlja zagovornik – partner, spremljevalec ali doula, ki se postavi na njeno stran. Lahko pa se pritoži nadrejeni osebi, največkrat je to glavna babica, in to bi moralo problem rešiti.

Uradna statistika kaže, da zdravniki pomagajo pri več kot 90% vseh porodov. V praksi pri večini bolnišničnih porodov pomagajo babice. Na porodnem oddelku po navadi nadzirajo več porodnic hkrati, zato le redko zagotavljajo neprekinjeno individualizirano (»ena babica – ena ženska«) skrb za posameznico. Osemurne izmene prav tako ne dajejo možnosti za neprekinjeno skrb ene babice za posamezno porodnico med celotnim porodom. Podatki kažejo, da je neprekinjena skrb enega strokovnjaka za posamezno žensko med celotnim porodom povezana s krajšim porodom, manj bolečinami, manjšim številom zapletov in boljšimi rezultati (Wagner, 2008).

Če ženska med pisanjem porodnega načrta ugotovi neskladja med svojimi željami in načeli  ter ponudnikom, Ullman (2012) svetuje BRAND formulo ali slovensko TANKO. Gre za to, da se ženska ob izbiri porodnišnice, ravna po naslednjih načelih:

T – veganje za otroka, tveganje za mater; tukaj si matere postavijo vprašanja npr. kako hitro jim je na voljo nujna medicinska pomoč v primeru zapletov, kdo in v kolikšnem času bo otroka oskrbel v primeru zapletov itd.

A-lternative; npr. če porodnica ne želi prejeti intravenozne tekočine kakšne so druge možnosti, da nadomesti tekočino.

N-ič: Kaj, če ne naredimo ničesar in samo čakamo, da narava opravi svoje? Porodnica naj nadaljuje z vprašanji, dokler ne dobi vseh odgovorov. Naj bo vztrajna;

K– orist; Če izbere npr. Porodnišnico Maribor kaj s tem pridobi: rooming in, otroška EINT v primeru zapletov pri otroku, blizu doma itd.

O-dločitev Ne v porodni sobi. O tem naj razmišlja že pred porodom, naj se pogovarja s partnerjem in naj se o temi pogovorita večkrat; v kakšnem okolju želi roditi, koga želi kot spremljevalca, kdo bo prerezal popkovnico itd.

Pogumno s pisanjem porodnih “načrtov” :) Ne pozabite pa tudi na svoj “poporodni načrt” klik 

p.s: tudi če v porodnišnico ne greste z napisanim porodnim načrtom je že veliko, če ste o sebi in o svojem porodu tekom nosečnosti razmišljali in se informirali!

Diplomska naloga “Uresničevanje orodnega načrta v porodnišnici Maribor (2012), avtorice Nastje Pavel pod mentorstvom viš.pred. Teja Škodič Zakšek, dipl.ing rad., dipl.bab., MSc (UK).

Preberi še:

Foto