Priprava presredka na porod

Prerez presredka med porodom za bodoče porodnice predstavlja eno največjih travm. Moramo pa vedeti, da se skrb za presredek začne že pred nosečnostjo.

Kaj lahko naredimo za raztegljiv in elastičen presredek?

– nekaj je genetska dispozicija, na katero nimamo vpliva
zdrava in uravnotežena prehrana nosečnice (če je le možno naj bo hrana biološko predelana, bogata z beljakovinami in vitamini – na elastičnost tkiva zlati vplivajo vitamini E, B12, C in D in minerali ter živila bogata z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami)
– z zgodnjim odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem vnetja nožnice (z nošenjem zračnega in bombažnega perila, ter ne pretesne obleke, ki povzroči vnetja + ponovno ustrezna prehrana)
ustrezna higiena anogenitalnega področja (ne uporabljati alkalnih mil!)
– izvajanje vaj za krepitev medeničnega dna
uporaba komplementarnih metod (masaža presredka najboljše s hladno stiskanimi olji biološke predelave v kombinaciji z eteričnimi olji oz. olja bogata z E vitaminom. Masaža presredka se priporoča že od 26. tedna nosečnosti naprej oz. najpozneje po 35. tednu; večina avtorjev navaja približno 6 tednov pred predvidenim datumom poroda).
parna ali sedežna zeliščna kopel iz senenega drobirja od dopolnjenega 38. tedna nosečnosti
pitje čaja iz malinovih listov
pogovor z babico že v času nosečnosti.

V porodni sobi lahko za presredek skrbimo:
– s toplimi obkladki na predelu presredka, oz. topel tuš ali kopel, kjer je možen porod v vodi. Obkladki so lahko iz ingverja ali gabeza, vendar tudi samo topla voda naredi svoje
– da babica namaže presredek z ustreznimi olji tik pred porodom glavice ali na vodni osnovi narejenim lubrikantom
ustrezen položaj v drugi porodni dobi (razširjene noge v kolenih in stopalih na približno 30-40 cm, ne glede na to ali ženska čepi, sedi, leži, kleči;pri visokem presredku se že v starih babiških učbenikih svetuje porod leže na boku; položaj na boku za iztis je super izbira)
– stalna prisotnost babice – model ena ena
pravilno vodenje druge porodne dobe
– če se že odločimo za masažo presredka med porodom, naj bo ta izvedena nežno, saj lahko v nasprotnem primeru povzroči edem presredka in krhkost tkiva, lahko pride do spazma vagine, če ženski masaža na tem predelu ne paše; če se odločimo za masažo presredka med porodom nekateri avtorji priporočajo namesto olja kar verniks iz glavice ploda. Splošno pa NICE masažo presredka v drugi porodni dobi odsvetuje
– in seveda zaupanje med babico in porodnico/parom, ter s tem sproščenost in sodelovanje. (Franc, 2014)

mamo spodbudimo da se ob kronanju glavice le te dotakne

Kakšne so stopnje rupture perineja in zakaj se bojimo,da epiziotomija napreduje v rupturo III. ali IV. stopnje?
I.stopnja – poškodovana koža presredka
II. stopnja – poškodovana koža presredka in mišice medeničnega dna
III. stopnja – poškodovana koža presredka, mišice medeničnega dna,poškodba analnega sfinktra
IV. stopnja – poleg vsega je pretrgan še analni epitelij

Burns (2011) v svojem priročniku o predporodni masaži presredka podaja navodila za izvajanje masaže.

NAVODILA ZA IZVAJANJE MASAŽE PRESREDKA (Burns, 2011):

  • masažo presredka lahko izvaja nosečnica ali njen partner,
  • masažo je najbolje izvajati po kopanju ali tuširanju, saj topla voda presredek zmehča in sprosti,
  • priporočljivo je uporabljati neodišavljeno olje (olivno, mandljevo, rastlinsko, sončnično) za lubrikacijo presredka,
  • izbrati je potrebno udoben položaj za masažo (sedeči ali polsedeči položaj na postelji s pokrčenimi koleni, ležeči položaj med kopanjem v banji z dvignjeno eno nogo ipd.),
  • pomembno je, da je nosečnica sproščena, v okolju kjer se počuti varno in kjer je nihče ne prekinja,
  • nosečnica ali partner naj si umije roke,  z oljem namaže palca ali kazalca obeh rok in ju položi v nožnico ter pritisne navzdol proti zadnjični odprtini in vstran,
  • sledijo polkrožni, ritmični gibi v obliki črke U z nežnim raztezanjem nožnice in okolnega tkiva,
  • nosečnica naj se med masažo osredotoči na sproščanje presredka,
  • masaža naj traja približno pet minut oz. toliko časa kolikor nosečnici ugaja,
  • sčasoma, ko postane presredek bolj elastičen, lahko nosečnica ali partner med masažo poveča pritisk proti danki,
  • masaža naj se izvaja vsak dan ali vsak drugi dan,
  • masaže presredka naj ne izvajajo ženske z genitalnim herpesom ali vaginalnim vnetjem. Večina žensk, ki masira presredek v nosečnosti, poroča, da je masaža za njih sprejemljiva in verjame, da jim pomaga bolje pripraviti se na porod (Labrecque, 2001). Nosečnice poročajo, da jim v prvih tednih masaža povzroča nelagodje in pekoč občutek, je neprijetna in lahko celo boleča. Kljub temu pa večina pravi, da pekoč občutek in bolečina izgineta po enem ali dveh tednih izvajanja masaže. Večina (79%) poroča, da bi se masaže posluževala tudi v naslednjih nosečnostih, kar 87% žensk pa bi jo priporočilo ostalim nosečnicam (Beckmann in Garrett, 2009).Glede na to, da masaža presredka s prsti od 35. tedna dalje zmanjšuje pogostnost porodnih poškodb (predvsem epiziotomij) in bolečin v presredku tri mesece po porodu ter jo ženske dobro sprejemajo, bi morale biti vse nosečnice seznanjene s prednostmi masaže presredka in tehniko njenega izvajanja (Beckmann in Garrett, 2009).(Teppey, 2012).

MASAŽA PRESREDKA – J. Gumze 

Foto

Dejavniki povezani s poškodbami presredka

Literatura navaja naslednje dejavnike, ki pripomorejo k poškodbam presredka med porodom:

  • prvorodnost,
  • porodna teža otroka več kot 4 kg,
  • druga porodna doba daljša od ene ure,
  • epiduralna analgezija,
  • okcipitoposteriorna prezentacija,
  • indukcija poroda (RCOG, 2007),
  • vodeno pritiskanje (Valsava) ob iztisu otroka  (Sampselle in Hines, 1999),
  • epiziotomija (Renfrew et al., 1998),
  • zašita porodna poškodba iz predhodnjega poroda (Alberts et al., 2006),
  • rojevanje v litotomnem položaju (Soong in Barnes, 2005),
  • rojevanje čepe (Shorten et al., 2002),
  • porod voden s strani porodničarja (Meyvis et al.,2012, Shorten et al., 2002),
  • porod dokončan z izhodno porodniško operacijo (kleščni porod in vakuumska ekstrakcija) (Labrecque et al., 1997),
  • azijska rasa porodnice (Dahlen in Homer, 2008).

Zgoraj omenjeni avtorji so do teh zaključkov prišli v svojih raziskavah, v katerih so med drugim proučevali dejavnike, ki vplivajo na poškodbe presredka.

  Posledice poškodb presredka

Veliko žensk med porodom utrpi poškodbo presredka, ki jim v poporodnem obdobju povzroča bolečino in nelagodje. Poškodba pušča kratko – in dolgoročne posledice na njihovem zdravju in počutju (Steen, 2010).

Med kratkoročne posledice prištevamo izgubo krvi in infekcije (Renfrew et al., 1998), bolečino in nelagodje med sedenjem, uriniranjem in defekacijo, omejeno gibljivost, zmanjšano sposobnost za negovanje in skrb za otroka, slabšo laktacijo in nespečnost (Steen, 2010). Med dolgoročne posledice pa prištevamo slabši tonus mišic medeničnega dna (Renfrew et al., 1998), depresijo, izčrpanost, stresno inkontinenco, disparvenijo in spremenjen odnos med partnerjema (Steen, 2010). V prvih treh mesecih po porodu se približno 23% žensk sooča z disparvenijo, 19% z urinsko in 3-10% s fekalno inkontinenco (Steen, 2010).

Hvala Ani Teppey, avtorici diplomskega dela “Skrb za presredek med nosečnostjo in porodom (2012); pod mentorstvom mag. Teja Škodič Zakšek, dipl. ing. rad., dipl. bab., MSc (UK)

Preberi še: